Kulturna dediščina

Ta pomeni oporno točko človeku v gospodarski globalni družbi, pomeni bistven segment identitete, zlasti tradicijo, ki se ohranja prek kulturnih produktov in z medgeneracijskim prenosom kulture. V tem smislu je kulturna dediščina pomemben segment pri identifikaciji in konstrukciji sodobne identitete in smernica pri načrtovanju trajnostnega razvoja. Je oblika sedanjosti in sodobnosti z razsežnostjo zgodovine.

Pokrajina na območju parka Škocjanske jame je privabljala človeka že od pradavnine in je izredno bogata z arheološkimi najdišči. Arhaičnost tega prostora se izraža tudi v ohranjeni srednjeveški tlorisni zasnovi vasi Škocjan in njeni legi na velikem naravnem mostu pod katerim je reka Reka izdolbla Mahorčičevo in Mariničevo jamo. Ta lega ni naključje. Škocjan naj bi bil poseljen že v prazgodovinski dobi, nedvomno pa v antiki. Ime dobi, tako kot jame, po sv. Kancijanu, kateremu je, poleg tukajšnje, posvečenih še 22 cerkva na slovenskem narodnostnem ozemlju ob vodnih tokih, izvirih in ponorih. Prvotno gotska cerkev je bila v 17. stol. razširjena, tako da je dobila še dve stranski ladji ter nov prezbiterij. Samostojno stoječ zvonik oglejskega tipa je leta 1858 zamenjal zvonik na zvončnico. Vas se je razvila okoli te cerkve in se naslonila na danes delno ohranjeno taborno obzidje znotraj katerega leži. Sestavljena je iz gruče stavb, ki se v dveh nizih odpirata od cerkve na obe strani. V kraške domačije zaprtega tipa so se tako lahko razvile zgolj hiše ob koncih nizov. Danes v vasi prevladujejo stavbe iz 19. in 20. stol. Moč je videti lep primer v skalo vklesanega vaškega vodnjaka v katerega se zbira deževnica s streh okoliških hiš in vaški kal, ki je služil kot zbiralnik deževnice za napajanje živine. Do petdesetih let 20. stol. je bil Škocjan znan po številnih obrtnikih (trije kovači, kolar, mizar, dva krojača, dve šivilji, babica, kamnosek in gostilničar), bil je cerkveno središče s kaplanijo in šolo (1865–1962). Danes vas skoraj sameva, a med sezono zaživi med drugim z obiskovalci dveh stalnih muzejskih postavitev. Etnološka postavitev v J'kopinovem skednju predstavlja pridobivanje žita in njegovo uporabo iz časa ornega poljedelstva. Pritlični objekt je krit z rženo slamo in je posebnost, ki je iz teh krajev povsem izginila. V obnovljenem Jurjevem hlevu je predstavljena fantastična zgodba o odkrivanju Škocjanskega jamskega spleta od začetka 19. stol. naprej. Številni domači raziskovalci Škocjanski jam so zakopani na vaškem pokopališču. Tu najdemo tudi grob raziskovalca Antona Hankeja.

V kotanji pod Škocjanom je iz posameznih stavbnih enot zraslo gručasto naselje. Po lokalnem ustnem izročilu iz druge polovice 19. stol. naj bi bila prva domačija v Betanji Betančeva, ki ji pri poznejši delitvi zemljišč v vasi pripade največji delež. Izročilo še pravi, da so si vaščani po opravljeni delitvi svoje posesti obzidali. Danes v Betanji prevladujejo zaprte, s kamnitimi zidovi obdane stavbe kraškega tipa iz 19. in 20. stol. z vodnjakom (nar. štirno) sredi dvorišča (nar. borjača), ki se navzven odpira s kamnitim portalom (nar. kalono). Na stanovanjskem poslopju Betančeve domačije se je ohranila kritina iz škrl, tj. klanih plošč iz slojevitega apnenca, ki je v zgodovini na Krasu nadomestila slamo, saj je bila trajnejša in ognjevarna.

• območji naselbinskih spomenikov:
  naselje Škocjan in Betanja
• arheološki spomeniki:
  Tominčeva jama, Ozka špilja, Czoernigova jama, Jama nad Jezerom, Luknja v Lazu pod Matavunom, Gradišče Škocjan, Nekropola Ponikve, Nekropola pod Matavunom, Pečina v Sapendolu, Jama v Sokolaku, Jama na Prevali II, Mala jama na Prevali, Ledina Stojance pri Betanji, Nekropola Za griči, Nekropola pod Brežcem, Gradišče pri vasi Naklo, Tabor nad Škofijami
• umetnostno zgodovinska spomenika:
  p. c. Sv. Kancijana, razvaline gradu Školj
• etnološki spomeniki:
  Matavun 8 in 10, Škocjan 4, 5, in 7, nekdanja kaplanija in kamniti komunski vodnjak, Betanja 2
• tehniški spomeniki:
  Matavun 4 – ledenica, stavbe v Malnih
• zgodovinski spomeniki:
  pokopališče in stari nagrobniki na pokopališču, nagrobnik J. Mahorčiču ob cerkvenem obzidju v Škocjanu; znamenje na prekladi na Tominčevi poti posvečeno cesarju Avgustu Francu I., znamenje raziskovalcem v Schmidlovi dvorani, spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Matavunu; Hankejev grob v Škocjanu in kamniti smerokaz na križišču stare ceste Dolnje Ležeče-Lokev