Arheologija

Na širšem škocjanskem prostoru je dokumentiranih preko trideset arheoloških najdišč. Najštevilnejša so jamska, sledijo grobišča in gradišča (utrjene naselbine). 

Predvsem obdobje zadnjega tisočletja pred našim štetjem je čas, ki je v Škocjanu obeležen z izjemnimi arheološkimi najdbami: od napisa na bronasti situli iz Male jame na Prevali oziroma Skeletne jame, ki predstavlja najbolj vzhodno točko venetskega napisa, do enega večjih jamskih grobišč na prostoru jugovzhodih Alp v Tominčevi jami ter nadregionalnega svetišča nad Veliko jamo na Prevali oziroma Mušjo jamo. Najdbe so večinoma povezane s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnova za razcvet življenja na škocjanskem prostoru.

Jame, kot pomemben del prostora v katerem živimo, so bile v uporabi skozi celotno preteklost, bodisi kot priložnostna zavetišča, skrivališča, grobišča ali obredni prostori. V neposredni bližini ponora Reke v podzemlje ležita dve pomembnejši jamski najdišči; Roška Špilja in Tominčeva jama. Prva vsebuje sledi najstarejše človeške prisotnosti na tem prostoru iz konca starejše kamene dobe. Druga izstopa po stanju raziskanosti, saj so arheološka izkopavanja zajela skoraj celoten jamski prostor. Rezultat tega je velika količina najdb, ki nakazujejo, da je imela jama v preteklosti vlogo obrednega prostora (prazgodovinsko grobišče, poznoantično svetišče).

 

Najpomembnejše jamsko najdišče na tem prostoru je Velika jama na Prevali oziroma Mušja jama. Gre za preko 50 m globoko brezno, na dnu katerega se je nahajala izjemna količina pretežno bronastih in redkih železnih predmetov. Prevladuje orožje (sulične osti, sekire, meči), ki je bilo namerno poškodovano oziroma uničeno, razlomljeno ali delno raztopljeno v ognju. Predmete umeščamo v čas pozne bronaste dobe in starejše železne dobe (12. – 8./7. st. pr. n. št.). Izvirajo iz oddaljenih ozemelj Italije, Alp, Panonije, Balkana, Grčije. Glede na opisan značaj najdb se domneva, da so nad breznom potekali obredi darovanja, najbrž deleža bojnega plena, ki je bil namenjen božanskim silam podzemnega in vojaškega značaja.  

Obredno funkcijo, kot depo in grobišče, je imela tudi Mala jama na Prevali oziroma Skeletna jama. V njej so bili poleg človeških skeletnih ostankov odkriti tudi orožje, deli nošnje ter bronasta situla s paleovenetskim napisom .o..s.tiiare.i.. Jezikoslovci razlagajo napis bodisi kot posvetilo venetski boginji Reitii, bodisi kot zapis osebnega imena (zapisano v odvisnem sklonu).

Na prazgodovinskem grobišču Dol pod Brežcem je bilo izkopanih preko tristo žganih grobov, med katerimi izstopajo bogati ženski grobovi ter moški grobovi s pridanim mečem, kar nakazuje na obstoj bojevniškega sloja in poudarja hierarhijo v družbi.
Način pokopa ter najdbe iz grobov prazgodovinskih grobišč, ki se nahajajo v okolici Škocjana (Dol pod Brežcem, Ponikve, Matavun, Za Griči, Škocjan) kažejo na bogato populacijo, ki je združevala značilnosti različnih kulturnih skupin, vzrok česa lahko iščemo prav v nadzoru, ki ga je tu živeča skupnost imela nad pomembno strateško in kultno točko (Mušja jama).
Osrednje gradišče, ki je ležalo na območju današnje vasi Škocjan je znano zgolj po posamičnih najdbah, ki potrjujejo obstoj naselbine od pozne bronaste dobe dalje.
Izpostaviti gre dve bogatejši naključni najdbi. Ob južnem obzidju gradišča je bil odkrit Zaklad iz Škocjana (tudi Mali škocjanski zaklad). Gre za bogato zakladno najdbo oziroma depo iz železne dobe, sestavljen iz številnega nakita kot so jantarne jagode, ovratnice, zapestnice, obeski. Druga pomembna najdba je kamnit podstavek s posvetilnim napisom rimskemu cesarju Avgustu, postavljenem leta 14. n. št. Napisni kamen je najbrž služil kot baza njegovega kipa, ki pa se žal ni ohranil. Postavitev kipa rimskemu cesarju v Škocjanu priča o nadaljevanju pomena tega prostora, ki so si ga želeli podrediti tudi rimski osvajalci.
Med arheološkimi raziskavami, ki so potekale ob gradbenih posegih v Škocjanu, so bili odkriti tudi temelji prazgodovinskih in rimskih hiš. Ena izmed njih je predstavljena >in situ< (na mestu odkritja) v muzejski zbirki Parka Škocjanske jame, v kateri so sicer predstavljena tudi ostala arheološka najdišča tega prostora.

Viri/literatura:
Teržan, B., E. Borgna in P. Turk. 2016, Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu : depojske najdbe bronaste in železne dobe na Slovenskem III = Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso San Canziano del Carso : ripostigli delle età del bronzo e del ferro in Slovenia III. - Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Turk P., Hrobat K. 1999. Arheološka najdišča regijskega parka Škocjanske jame. (Neobjavljen katalog, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta).