Projekti EKSRP - LAS

Renata projekt 1
Slika 1: Logo vodi do spletne strani https://skp.si/.


V Parku Škocjanske jame trenutno izvajamo en projekt EKSRP, dva pa sta se uspešno končala v preteklem letu. Več o projektih si lahko preberete spodaj.

1. Vključevanje vodnih teles v agroekosistemih s ciljem vzpostavljanja vročih točk biodiverzitete na kmetijskih gospodarstvih in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč v času podnebnih sprememb.  
2. Simbioza sobivanja človeka in narave
3. Razvoj in dvig kakovosti turističnih storitev in povezovanje tipičnih izdelkov in pridelkov Krasa in Brkinov v turistično ponudbo destinacije
4. Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem


1. Projekt EIP 16.5 – Vodna telesa

Projekt z naslovom: »Vključevanje vodnih teles v agroekosistemih s ciljem vzpostavljanja vročih točk biodiverzitete na kmetijskih gospodarstvih in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč v času podnebnih sprememb« sodi med projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP).

Namen projekta: deležnike – kmetijska gospodarstva, ožjo in/ali širšo strokovno ter splošno javnost ozavestiti in usposobiti, da bodo pridobili ključna znanja, izkušnje in veščine za dolgoročno sonaravno ohranjanje in vzpostavitev biotske pestrosti ter boljše izkoriščanje ekosistemskih funkcij in storitev vodnih teles kot elementa (krajinske prvine) kmetijskega prostora.

Cilji projekta:

          vzpostavitev ekološko bogatejšega kmetijskega prostora;

          večja pestrost habitatnih tipov na območjih KG, posredno tudi ohranjanje naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov na KG;

          ohranjanje populacij rastlinskih in živalskih vrst ob ekstremnih vremenskih razmerah, katerih frekvence se ob podnebnih spremembah povečujejo (suša, vročina);

          obnova, ohranitev in obogatitev obstoječih vodnih teles;

          vključevanje vodnih teles v prostor in izboljšanje vrednosti kmetijskih proizvodov KG;

          povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov v prostoru o pomenu vodnih teles za ohranjanje in povečanje vrstne pestrosti;

          večja usposobljenost kmetov in drugih deležnikov v prostoru na področju vnosa in vzdrževanja vodnih teles za zagotavljanje večje vrstne pestrosti;

          prenos pridobljenega projektnega znanja v prakso;

          razširjanje rezultatov projekta.

 


Glavni cilj projekta je izdelava modela oz. usmeritev za obravnavo celostnega vidika vodnih teles v prostoru KG, in sicer tako prostorskega vidika vključevanja vodnih teles v kmetijski prostor – pomen vodnih teles kot krajinske prvine, kot tudi njihovega ekološkega vidika – vodna telesa kot prvina krajine z visokim potencialom za podporo k razvoju različnih vodnih in obvodnih habitatnih tipov in s tem podporo biodiverziteti ter za zmanjšanje ali blažitev oz. prilagajanje na podnebne spremembe, ob ustreznem vključevanju v kmetijski prostor.

Pričakovani rezultati:

·         usmeritve za obnovo in ohranjanje obstoječih vodnih teles (izveden praktični preizkus rešitev);

·         usmeritve za vnos in vzdrževanje novih vodnih teles (izveden praktični preizkus rešitev);

·         podpora biodiverziteti (ohranjanje in povečevanje, posebej vrst, vezanih na vodne in mokrotne habitate, ki so globalno ogrožene) in povečanje krajinske pestrosti;

·         večja ozaveščenost kmetov in lastnikov zemljišč o pomenu različnih krajinskih elementov, s poudarkom na pozitivnih učinkih biotske raznovrstnosti na kmetijsko gospodarstvo oz. kmetijsko pridelavo;

·         ohranjanje ugodnega stanja površinskih in podzemnih voda ter prispevek k izboljševanju zmernega/slabega stanja dolvodno od obnovljenih/vnesenih vodnih teles zaradi prestrezanja erodiranih delcev, hranil in FFS;

·         vplivi na lokalno mikroklimo, kar je ugodno ob vročinskih dogodkih;

·         določena povečana razpoložljivost vode za uporabo na kmetiji v času suše;

·         večja usposobljenost KG o pomenu vodnih teles, njihovi obnovi, vnosu in vzdrževanju;

·         pridobljeno projektno znanje razširjeno med druga KG, strokovnjake, študente, splošno javnost;

·         razširjeni rezultati projekta med KG, strokovno in splošno javnost;

·         pozitiven vpliv na kmetijske proizvode partnerskih KG.

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta: dr. Tine Grebenc

Projektni partnerji:

·         Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

·         Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

·         Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,

·         Notranjski regijski park

·         2DOM d.o.o., so.p.

·         Park Škocjanske jame

·         Novinet d.o.o., so.p.

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

·         Kmetija Vrhivšek (Alenka Zapušek)

·         Kmetija Andrejevi

·         Kmetija Kerin

·         Kmetija Večko

Trajanje projekta: februar 2024 – februar 2027

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  vrednost sofinanciranja znaša 249.759,32 €. Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 5. javnega razpisa za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS



2. Naziv operacije: SIMBIOZA SOBIVANJA ČLOVEKA IN NARAVE

OSNOVNI PODATKI O OPERACIJI:

Kratek naziv operacije: SOBIVANJE

Trajanje operacije: september 2021 do december 2022

Sofinanciranje operacije:
Operacija je bila v višini 57.454,34 EUR odobrena v okviru »3. javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana v letu 2020, ki se bodo financirale iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja«. Javni poziv je objavila Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov, z namenom podpore za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«.
Sofinanciranje se izvaja s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja: http://ec.europa.eu/agriculture/ruraldevelopment-2014-2020/index_sl.htm

Povezava na spletno stran PRP 2014 – 2020: www.program-podezelja.si/

Prijavitelj operacije: Sandi Fedrigo – Ekološka kmetija

Partnerji operacije:
• Park Škocjanske jame, Slovenija;
• Brinjevka d.o.o., so.p.;
• Bogdan Drožina – Ekološka kmetija Brhanovi;
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica.

Kratek opis operacije:
Partnerstvo operacije Sobivanje združuje zavedanje o pomenu varstva okolja in ohranjanja narave, še posebej simbiotičnega sobivanja človeka in narave. Sonaravno kmetovanje, spodbujanje lokalne samooskrbe ter ohranjanje in varovanje podeželskega okolja, s poudarkom na območju parka Škocjanske jame (v nadaljevanju: PŠJ), je glavni cilj operacije. Izmenjava znanj in izkušenj, izoblikovan inovativni pristop za osveščanje o samooskrbi ter organizirani dogodki bodo udeležencem podali znanje, ki ga bodo ohranili tudi po končani operaciji. Kmečka lopa in nabavljena kmetijska mehanizacija bo prispevala k urejenosti območja PŠJ in bo omogočila lažje opravljanje kmetijske dejavnosti, predvsem pa bo predstavljala spodbudo z vidika ohranjanja, obstoja in razvoja kmetije. Gre namreč za edino živinorejsko kmetijo, ki poleg pridelave ekološkega mesa, pomembno vpliva na obdelanost površin v PŠJ. S spravilom kmetijskih pridelkov in strojev na eni lokaciji, ki bo zavarovana z lovilcem olj, se bo zelo zmanjšalo tveganje za onesnaževanje tal, podtalnice in vodotokov, kar je pomemben dolgoročni učinek tudi po zaključku operacije.

Cilji operacije:
• prispevanje k simbiozi sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi,
• prispevanje k simbiozi sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave ter kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
• izmenjava dobrih praks na področju ekološkega kmetovanja,
• prispevanje k vedenju o prilagajanju na podnebne spremembe in ohranjanju biotske raznovrstnosti,
• osveščanje o pomenu samooskrbe,
• prispevanje k izboljšanju kakovosti produktov,
• prispevanje k ohranjanju in varovanju okolja,
• dvig ozaveščenosti o pomenu varovanja narave in okolja,
• sodelovanje z ranljivimi skupinami na področju sonaravnega kmetovanja.

Aktivnosti operacije:
• izgradnja kmečke lope z ureditvijo dvorišča in nabava potrebne kmetijske mehanizacije – aktivnost, ki se jo lahko obravnava tudi kot učni primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave, posredno pa tudi kot primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
• izmenjava znanj in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja,
• organizacija dogodka na temo sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi (sobivanje človeka in živali/narave),
• organizacija dogodka na temo prilagajanja kmetovanja glede na podnebne spremembe (sobivanje človeka in narave),
• predstavitev poklica ‘kmet’ za mrežo šol PŠJ,
• osveščanje ranljivih skupin o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo,
• oblikovanje inovativnega pristopa za osveščanje o samooskrbi.

Rezultati operacije:
• zgrajena kmečka lopa z urejenim dvoriščem in potrebno kmetijsko mehanizacijo;
• 3 srečanja (skupno ca. 10 ur) namenjena izmenjavi znanja in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja;
• 2 dogodka (sobivanje z divjadjo in divjimi zvermi ter prilagajanje kmetovanja glede na podnebne spremembe);
• 1 dogodek za mlade oz. šole (predstavitev poklica »kmet«);
• 1 dogodek za ranljive skupine z namenom osveščanja o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo;
• 3 študijske vrtne zasaditve kot inovativni pristop ozaveščanja o samooskrbi.


3. Naziv operacije: RAZVOJ IN DVIG KAKOVOSTI TURISTIČNIH STORITEV IN POVEZOVANJA TIPIČNIH IZDELKOV IN PRIDELKOV KRASA IN BRKINOV V TURISTIČNO PONUDBO DESTINACIJE


OSNOVNI PODATKI O OPERACIJI:

AKRONIM OPERACIJE: Krasnost Krasa in Brkinov 

VLAGATELJ:  Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana (Zavod ŠTIP) -N

PARTNERJI: 
  • Občina Sežana, partner 1 
  • Občina Hrpelje Kozina, partner 2 
  • Občina Divača, partner 3 
  • Javni zavod komenski Kras, partner 4
  • Kobilarna Lipica, partner 5
  • Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, partner 6
  • Območna obrtna zbornica Sežana, partner 7
  • Razvojni center Divača, partner 8

CILJI AKTIVNOSTI:

Cilj operacije je usmeriti razvoj turizma na destinaciji v turizem z večjo dodatno vrednostjo in dvig konkurenčne prednosti lokalnega gospodarstva z enotno in jasno zastavljeno vizijo ter povezanimi ponudniki. Kar pomeni dolgoročno sodelovanje in povezovanje akterjev v učinkovita partnerstva, enotno valorizacijo ter skupno promocijo Krasa in Brkinov za skupno trženje. V redno turistično ponudbo destinacije pa bodo vključeni tudi lokalni dogodki. Na takšen način želimo okrepiti gospodarski pomen turističnih dejavnosti, ki so vezane tudi na specifičnost kraške zemlje, s čimer bomo dosegli večjo pozornost javnosti do kmetijstva in vzdrževanja celotnega ozemlja. 

PRIČAKOVANI REZULTATI AKTIVNOSTI:

V okviru operacije pričakujemo: 
  • Razvoj turizma z večjo dodatno vrednostjo in dvig konkurenčne prednosti lokalnega gospodarstva 
  • Enotno in jasno zastavljeno vizijo razvoja turizma ter povezane ponudnike 
  • Učinkovito partnerstvo, enotno valorizacijo ter skupno promocijo Krasa in Brkinov 
  • V redno turistično ponudbo destinacije vključene lokalne dogodke 
  • Okrepitev gospodarskega pomena turističnih dejavnosti, ki so vezane tudi na specifičnost kraške zemlje, ter posledični doseg večje pozornosti javnosti do kmetijstva in vzdrževanja celotnega ozemlja. 
  • Večja ozaveščenost lokalnega okolja o pomenu varovanja narave in okolja 
  • Večja prepoznavnost lokalnih dobrot 

Povezave:




4. Naziv operacije: PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM


OSNOVNI PODATKI O OPERACIJI:

AKRONIM OPERACIJE: MaB

VODILNI PARTNER: LAS Dolina Soče

SODELUJOČI LASi: 
  • LAS Dolina Soče, 
  • LAS Krasa in Brkinov, 
  • LAS Med Snežnikom in Nanosom, 
  • LAS Gorenjska košarica, 
  • LAS Posavje ter 
  • LAS Obsotelje in Kozjansko
PROJEKTNI PARTNERJI NA OBMOČJU LAS KRASA IN BRKINOV: Park Škocjanske jame, Slovenija

Trajanje operacije: 1. 10. 2018 do 30. 9. 2020

Celotna vrednost operacije LAS Krasa in Brkinov: 32.342,79 EUR

Celotna vrednost operacije LAS Krasa in Brkinov brez DDV: 30.007,42 EUR

Upravičeni stroški operacije: 30.007,42 EUR

Stopnja sofinanciranja: 85 %

Odobrena vrednost sofinanciranja: 25.506,30 EUR

Operacija je bila s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev z dne 03. 08. 2018.

POVZETEK OPERACIJE:

Projekt sodelovanja bo povezal vsa tri biosferna območja Slovenije (BO Kras in porečje Reke, BO Kozjansko in Obsotelje ter BO Julijske Alpe) ter prispeval k povečanju njihove prepoznavnosti in izkoristil potenciale, ki jih Unescovo imenovanje prinaša območju. V okviru operacije bodo izvedene številne skupne aktivnosti (ozaveščanje, promocija, izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije) ter specifične aktivnosti po LASih.
Na področju BO Krasa in porečje Reke bodo organizirane strokovne delavnice in ekskurzije za prebivalce BO, organizirane delavnice in svetovanja za podjetne posameznike z namenom trženja naravne in kulturne dediščine na območju BO ter promocija območja tudi širše.
»Man and the Biosphere Programme« (MaB), program Človek in Biosfera, je medvladni raziskovalni program UNESCA (organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ang. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation), ki poteka že od leta 1971. Njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni.

Biosferna območja (BO) imajo naslednje funkcije:
  • ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
  • spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
  • logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.
Unesco vsakih 10 let preverja status biosfernega parka in pri tem primerja izvedene aktivnosti in dosežene rezultate. Posebnost biosfernih območij je v tem, da vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost. Svetovna mreža biosfernih območij danes vključuje 669 biosfernih območij v 120 državah, vključujoč 20 čezmejnih biosfernih območij.

Na območju Slovenije obstajajo 3 biosferna območja:

Biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno leta 2003, z njim pa upravlja Triglavski narodni park. BO Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Razdeljeno je na osrednje, robno in vplivno območje. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v biosferno območje in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednji in robni del biosfernega območja predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP), ki poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Z vidika turistične destinacije Julijske Alpe je nujno obravnavati biosferno območje Julijske Alpe kot celoto. Osrednje varovano območje namreč predstavlja glavno privlačnost Julijskih Alp, po drugi strani pa je to hkrati tudi najbolj dragoceno in občutljivo območje z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine. S ciljem zagotavljanja uravnoteženega in trajnostnega razvoja biosfernega območja Julijske Alpe je zato pomembno vključevanje tudi območij, ki so izven zavarovanega območja TNP. Celotno biosferno območje Julijske Alpe meri 195.723 ha.

Biosferno območje Kras in porečje Reke, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004. Po razmejitvah pokriva z osrednjim območjem zavarovano območje Parka Škocjanske jame, z vplivnim območjem pa tudi vplivno območje Parka Škocjanske jame, tranzicijsko območje pa obsega območje občine Divača. Celotno območje obsega 59.780 ha in se nahaja v petih občinah: Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača, Pivka in Postojna. V ožjem zavarovanem območju, ki obsega 403 ha, se izvaja varstvo biološke pestrosti, naravne in kulturne dediščine, monitoringa in raziskav, ki imajo kar se da majhen vpliv na občutljive ekosisteme. Dejavnosti upravljavca v vplivnem območju, ki pokriva 45.000 ha, so v povezavi z nalogami ožjega zavarovanega območje in v skladu z dobro ekološko prakso. V tranzicijskem območju, s površino 14.377 ha, se dejavnosti navezujejo na izobraževanje in ozaveščanje ter spodbujanje trajnostnih praks v turizmu in drugih dejavnostih. Poleg omenjenih so v  biosfernem območju dejavnosti vezane na kmetijstvo, gozdarstvo, bivanjska naselja in drugo rabo, kjer lokalne skupnosti, upravljavske agencije, znanstveniki in nevladne organizacije ter drugi deležniki, v skladu z naravovarstvenimi, kulturnimi, družbenimi in ekonomskimi interesi, delujejo skupaj, da smotrno upravljajo in trajnostno razvijajo naravne vire območja.

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, upravlja Kozjanski park. BO Kozjansko in Obsotelje se nahaja med Savo, Savinjo in Sotlo in obsega površino 94,81 ha. V osrednjem območju se nahaja celotno zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka, skoraj polovica osrednjega in robnega območja pripada območjem Natura 2000. Območje zajema enajst občin. Največji delež ozemlja osrednjega in robnega dela biosfernega območja imajo občine Bistrica ob Sotli, Dobje in Kozje, sledijo Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.

CILJI OPERACIJE:
  • približati biosferna območja prebivalcem in širši javnosti,
  • povezati vsa biosferna območja v Sloveniji,
  • izkoriščati potenciale biosfernih območij za namene ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljševanja dohodkovnega položaja lokalnih prebivalcev,
  • komunikacija in prenos dobrih praks ter znanj med biosfernimi območji,
  • povezati ponudnike s skupnim nastopom na trgu ter predstavitev biosfernih območij Slovenije za boljšo prepoznavnost,
  • ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in varovanju biosfernih območij Slovenije.

GLAVNE DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV:
  • vodenje in koordinacija projekta,
  • organizacija in izvedba strokovnih ekskurzij v BO Slovenije ter prenos znanja med območij,
  • oblikovanje in tisk izobraževalne zgibanke s predstavitvijo BO Slovenije,
  • organizacija in izvedba lokalne prireditve posvečene dnevu BO Slovenije,
  • izdelava promocijskega materiala (nakup majic ter tisk),
  • snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije,
  • izvedba izobraževalnih delavnic.

PRIČAKOVANI REZULTATI AKTIVNOSTI:
  • izvedene strokovne ekskurzije v BO Slovenije ter prenos znanja in izkušenj,
  • izvedene izobraževalne delavnice za deležnike v BO,
  • izvedena podjetniška svetovanja in usposabljanja,
  • vzpostavljen sistem organiziranja dnevov biosfernega območja z izborom in imenovanjem ambasadorjev BO,
  • izvedeno usposabljanje gostitelj interpretator s pridobljeno licenco,
  • oblikovana in natisnjena zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije ter prilagoditev »LAHKO BRANJE« za ranljive ciljne skupine,
  • izvedena lokalna prireditev posvečena DNEVU BO SLOVENIJE z vključitvijo deležnikov in ponudnikov iz vseh 3 BO Slovenije,
  • izvedene komunikacijske in promocijske aktivnosti ter izdelan promocijski material,
  • posneta in predvajana oddaja na nacionalni in lokalni TV na temo perspektivne in inovativne ideje v BO Slovenije,
  • izvedene skupne izobraževalne delavnice na temo Vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije.
KORISTI ZA OBMOČJE:
  • s komunikacijo in promocijo bo območje prepoznalo in začelo izkoriščati prednosti in potenciale, ki jih prinaša Unescovo imenovanje predvsem v smislu promocije in prepoznavnosti;
  • območje LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Krasa in Brkinov bo dobilo izhodišča za skupno promocijo zaščitenega območja – izdelava celovite komunikacijske strategije, v delavnicah pa bomo spodbujali povezovanje, trženje in skupen nastop ponudnikov na trgu;
  • podjetniške delavnice ter individualna svetovanja bodo namenjena za izboljšanje dohodkovnega položaja in spodbujanje podjetnikov k novim pristopom trženja na BO Krasa in porečje Reke;
  • izbor ambasadorja bo pripomogel k večjemu ozaveščanju prebivalcev BO glede ohranjanja okolja in pomena Biosfernega območja;
  • izvedena usposabljanja za gostitelj interpretator bodo omogočala promocijo, razpoznavnost in pravilno interpretacijo BO Krasa in porečja Reke;
  • izvedene delavnice za lokalne prebivalce bodo omogočale prepoznavnost dodane vrednosti lokalnega okolja z vidika BO;
  • s konkretnim povezovanjem območja kot turistične destinacije in sodelovanjem z drugimi BO Slovenije se vzpostavljajo tudi pogoji za skupno in trajnostno upravljanje naravne in kulturne dediščine;
  • preko delavnic, predavanj in promocije se bo krepila ozaveščenost lokalnega prebivalstva o ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:

20190325 181151

20190921 145749

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)