Izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in habitatnih tipov z vzpostavitvijo mirnih con in območij strožjega varstva na območju kraških ostenij
Spremljanje številčnosti netopirjev ter lokacije in stanja njihovih prehranjevalnih habitatov in letalnih poti v osrednjem in vplivnem območju Parka Škocjanske jame
Med kvalifikacijskimi vrstami za območje Natura 2000, katerih stanje izboljšujemo v okviru projekta ZA KRAS, je kar osem vrst netopirjev. Ohranjanje življenjskega okolja netopirjev in izboljševanje stanja lokalnih populacij je možno le, če znamo njihovo stanje ovrednotiti in spremljati. Posebna naloga v okviru projekta ZA KRAS je tako namenjena prav ugotavljanju stanja izbranih vrst netopirjev v letih 2019, 2020 in 2021. Razen številčnosti netopirjev nas je zanimalo, katere in kako oddaljene habitate netopirji, ki prebivajo na območju parka Škocjanske jame in širše na Krasu, uporabljajo za prehranjevanje, katere letalne poti uporabljajo, da jih dosežejo, pa tudi v kakšnem stanju so. Nalogo izvajajo sodelavci s Centra za kartografijo favne in flore (CKFF), ki je bil izbran na javnem razpisu. Pričujoči prispevek je kratek povzetek štirih delovnih poročil CKFF za leto 2019 (1.pdf, 2.pdf, 3.pdf, 4.pdf) in 2020 (5.pdf, 6.pdf, 7.pdf, 8.pdf) ter dveh iz leta 2021 (9.pdf, 10.pdf).
Pozicijo netopirjev med prehranjevanjem smo določili tako, da smo 20 izbranih osebkov (15 velikih podkovnjakov in 5 dolgonogih netopirjev) opremili z radio-telemetričnimi oddajniki. Za nosilce oddajnikov smo med ujetimi osebki izbrali najbolj krepke in zdrave, ki jim nekaj gramov dodatne teže oddajnika ni predstavljalo težave (Slika 1). Živalim z oddajniki smo nato sledili peš ali pa smo njihovo lokacijo določili na presečišču azimutov, izmerjenih z GPS napravo na dveh/treh točkah (bi/triangulacija). Prvi pristop je bolj primeren za netopirje, ki letijo počasi, na kratke razdalje in se dolgo zadržujejo na istem prehranjevalnem habitatu, drugi pa za take, ki se vedejo nasprotno. Neko območje je bilo kot prehranjevalni habitat netopirjev prepoznano takrat, kadar se je netopir tam zadrževal vsaj pet minut. Pri iskanju živali z oddajniki smo prevozili 1.984 km.
Slika 1: Nameščanje oddajnika na netopirja (foto: Primož Presetnik).
Za velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum) in dolgokrilega netopirja (Miniopteris schreibersi) sta se uporabljena pristopa izkazala kot uspešna. Dolgonogi netopir (Myotis capaccinii) se po podatkih iz literature prehranjuje tudi do 30 km vstran od svojega zatočišča. Na podlagi tega smo domnevali, da mu bo z uporabo radio-telemetričnega oddajnika zelo zahtevno slediti, kar se je med delom potrdilo. V nadaljevanju raziskave bomo zato prehranjevalne habitate te vrste iskali z avtomatskimi ultrazvočnimi detektorji, ki prisotnost netopirjev zaznajo preko ultrazvočnih klicev, s katerimi se netopirji orientirajo v prostoru.
Terensko delo v sklopu naloge smo izvedli avgusta 2019 in 2020. Popis sta hkrati izvajali vsaj dve, pogosteje pa kar tri ekipe popisovalcev (to je omogočalo bi/triangulacijo), ki so z delom začele pol ure pred sončnim zahodom. Z vsakim novim pridobljenim podatkom o lokaciji prehranjevalnih habitatov je sledenje postajalo uspešnejše, saj smo ob iskanju novih lokacij redno preverjali tudi, če se netopirji vračajo na že prepoznane prehranjevalne habitate. Rezultati raziskave so prikazani na sliki 2.
V letu 2020 smo s telemetrijo spremljali netopirje in določali lokacije njihovih letalnih poti in prehranjevalnih habitatov. V nadaljevanju bomo analizirali tudi tip in stanje okolja, ki ga tam najdemo, kar bo omogočilo ustrezno upravljanje in dolgoročno ohranjanje habitatov, ki so za netopirje ključnega pomena.
Slika 2: Mesta zadrževanja netopirjev – prehranjevalni habitati.
Letalne poti netopirjev smo določali v mraku pred temo s hkratno uporabo ročnih in avtomatskih ultrazvočnih detektorjev, ki klice netopirjev zaznajo, posnamejo in pretvorijo v človeku zaznaven zvok, ter opazovanjem smeri leta in vedenja živali. Razen treh kvalifikacijskih vrst smo zaznali še 12 drugih vrst netopirjev. Ugotovljene letalne poti netopirjev so prikazane na sliki 3.
Slika 3: Letalne poti netopirjev.
Med delom smo naleteli na dve vrsti netopirjev, katerih prisotnost je bila v parku Škocjanske jame zabeležena prvič: južni podkovnjak (Rhinolophus euryale) (Slika 4) ter brkati netopir (Myotis mystacinus) in vejicati netopir (Myotis emarginatus). Skupno število vrst netopirjev, ki so potrjeno prisotni na osrednjem in vplivnem območju Parka Škocjanske jame, se je tako povzpelo na 23. S področja celotne države je danes znanih 30, v Evropi pa 45 vrst netopirjev. To pomeni, da je na nekaj več kot dveh odstotkih površine celotne Slovenije prisotnih več kot tri četrtine vseh vrst netopirjev, ki prebivajo v državi in več kot 50 odstotkov vrst vseh evropskih netopirjev! Ta podatek jasno kaže na izreden pomen območja Parka Škocjanske jame za to živalsko skupino.
Slika 4: Južni podkovnjak (Rhinolophus euryale), prva najdba v Parku Škocjanske jame (foto: Aja Zamolo).
Raziskava številčnosti izbranih vrst netopirjev poteka tri leta (2019-2021) in vključuje redne poletne in zimske preglede. Netopirje v manjših jamah z nižjim stropom smo šteli neposredno na terenu, v večjih podzemnih dvoranah pa smo jih šteli s pomočjo fotografij, ki smo jih posneli s kvalitetno fotografsko opremo pri veliki optični povečavi. Tak pristop je bolj natančen in manj moteč za živali kot neposredno štetje na terenu.
Pri popisu v juniju leta 2019 smo v delu Škocjanskih jam namenjenemu turističnemu obisku našteli okoli 1.000 osebkov dolgokrilega (in morebiti dolgonogega) netopirja. Velikih podkovnjakov nismo našli, a domnevamo, da so se ob času popisa zadrževali v človeku nedostopnih predelih jam.
Decembra 2019 smo popis ponovili v Jami na Prevali 1 in 2 na območju Parka Škocjanske jame. V obeh skupaj smo našteli 15 osebkov velikega podkovnjaka.
Slika 5: Skupina več vrst netopirjev v Stranskem kanalu v Škocjanskih jamah (foto: Aja Zamolo).
Raziskava številčnosti, prehranjevalnih habitatov in letalnih poti netopirjev na območjih Natura 2000 je trenutno v zaključni fazi. Pripravlja se končno poročilo, ki bo objavljeno tudi tukaj.