Izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst hribskega urha in velikega pupka s skrbjo za varen prehod dvoživk čez cesto med migracijami ter z obnovo in vzdrževanjem kalov
Prenašanje dvoživk na cesti Famlje - Ribnica
Dvoživke (Amphibia)
so razred živali, ki obsega nekaj več kot 6.000 vrst. Prvič so se dvoživke
pojavile v devonu pred približno 370 milijoni let in so bile prvi vretenčarji,
ki so se prilagodili življenju na kopnem. Večina dvoživk živi ob vodah v
tropskem in zmernem podnebju, nekaj vrst pa se je prilagodilo tudi na hladnejše
podnebje in celo sušo.
Življenjski krog dvoživk poteka od vodne ličinke, ki diha s
škrgi, do odrasle kopenske živali, ki diha s pljuči. Življenje v različnih
habitatih v različnih obdobjih življenjskega cikla in tanka koža, skozi katero
lahko tudi dihajo, sta razloga, da so dvoživke izredno občutljive za vsakršne
spremembe v okolju, zato so dobri biopokazatelji stanja okolja. Zaradi
izsuševanja mokrišč, povečevanja UV sevanja, intenzifikacije kmetijstva,
različnih onesnaževalcev v zraku, vodi in na kopnem ter zaradi fragmentacije
njihovega življenjskega prostora, ki ga pogosto sekajo prometnice in
pojavljanja tujih patogenov in tujerodnih konkurenčnih ali plenilskih vrst na
katere dvoživke v nekem okolju niso prilagojene so danes dvoživke ena bolj
ogroženih skupin živali na našem planetu.
Z vsemi navedenimi problemi se srečujejo dvoživke tudi v
Sloveniji, kjer živi 19 domorodnih vrst dvoživk. Prav vse so ogrožene in
zavarovane (Uredba o prosto živečih živalskih vrstah, Ur. l. 46/2004;
Rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev, Ur. l. RS 82/2002), zato jih je
prepovedano ubijati, zastrupljati ali uničevati njihova bivališča.
V Parku Škocjanske jame in njegovi okolici živi kar 13 vrst dvoživk. Gre torej za vrstno izredno bogato območje, kar priča o dobrem stanju okolja. Največjo grožnjo dvoživkam pri nas, če odmislimo globalne vplive, predstavlja izsuševanje kalov, naseljevanje tujerodnih vrst vanje, predvsem rib in želv, ter prometnice, ki prečkajo ustaljene selitvene poti dvoživk med prezimovališči v gozdu in mrestišči ob kalih ter reki Reki.
Študije opravljene v tujini so pokazale, da so dvoživke
skupina živali, ki je podvržena največjim negativnim vplivom cest in prometa,
negativni vpliv na populacijo se z gostoto prometa še povečuje. Pri gostoti
prometa 15 do 40 avtomobilov na uro je lahko povožena celo polovica navadnih
krastač (Bufo bufo). Po statističnih izračunih naj bi do izumrtja populacije
navadne krastače in sekulje, ki sta t.i. »explosive breeders« vrsti, kar
pomeni, da se spomladi skoraj istočasno celotna populacija seli k istim
mrestiščem, prišlo če je vsako leto povoženih 40% spolno zrelih osebkov.
Cesta Famlje – Ribnica, ki ves čas poteka ob reki Reki je ena izmed večjih groženj dvoživkam v našem okolju. Cesta je precej prometno obremenjena saj se po njej povprečno pelje 1.186 avtomobilov na dan oz. skoraj 50 avtomobilov na uro. Preko ceste se vsako pomlad selijo populacije dvoživk, predvsem navadne krastače in sekulje v visokih gostotah, zato prihaja do množičnih povozov.
Park Škocjanske jame s prostovoljci že več let pomaga
dvoživkam pri selitvi preko ceste s prenašanjem. V letu 2018 v okviru projekta
»Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih
habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras« – ZA KRAS, ki ga
sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika
Slovenija, pridobili 500 metrov varovalne ograje za dvoživke. Ograjo med marcem
in aprilom postavimo na enega od bolj ogroženih odsekov ceste ter izvedemo dvomesečno akcijo prenašanja dvoživk v večernih urah. V akciji
leta 2018 je sodelovalo 18, leta 2019 pa 17 varuhov dvoživk. Skupno so varuhi
leta 2018 opravili 286 ur, leta 2019 pa 383 ur naravovarstvenega dela. V akciji
smo leta 2018 prenesli 519 dvoživk, največ navadnih krastač, leta 2019 pa 261
dvoživk, ponovno največ navadnih krastač.
Strokovna in informativna gradiva:
Vitezi Reke - film o reševanju dvoživk https://www.youtube.com/watch?v=gTowtTBsmBE&
Spremljanje selitve dvoživk na cesti R2 40571022 Famlje-Ribnica v letu 2018 – CKFF – strokovno poročilo
Obnova kalov
Do izgradnje vodovoda je bila ena glavnih težav ljudi na
Krasu oskrba z vodo, ki so jo potrebovali za pitje, umivanje, pranje, napajanje
živine, zalivanje vrtov in gašenje požarov. Najpreprostejši način zbiranja vode
so naravne kotanje z utrjenim dnom, nepropustnim za vodo, kamor se je stekala
deževnica. Takšnim zbiralnikom vode pravimo kali.
Po drugi svetovni vojni se je z opuščanjem kmetijstva in
dograjevanjem vodovodnega sistema na Krasu potreba po zbiranju in uporabi vode
iz kalov zmanjševala. Zaradi ne vzdrževanja so se kali začeli zaraščati z
vegetacijo in izsuševati. Mreža kalov, ki je na Krasu največja v Sloveniji, se
je hitro zmanjšala in postala nepovezana, s tem pa se je močno razdrobil nekdaj
povezan vodni življenjski prostor.
Kali so na Krasu eden redkih površinskih vodnih ekosistemov,
zato rastline in živali, ki bivajo v kalih ob izginjanju le teh nimajo
primernih nadomestnih življenjskih prostorov in postajajo vse bolj ogrožene. V
različnih študijah je bilo ugotovljeno, da ima kar 44 vodnih in močvirskih
rastlinskih vrst ter 13 rastlinskih združb na Krasu primerno rastišče le v
kalih in lokvah. Od teh jih je 8 vpisanih tudi na slovenski rdeči seznam
ogroženih rastlinskih vrst. Podobno velja tudi za živalske vrste, med katerimi
najdemo tudi v evropskem merilu ogroženi vrsti hribskega urha in velikega
pupka.
S projektom Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in
ostenji za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000
Kras - ZA KRAS se lotevamo reševanja oz. izboljševanja stanja najbolj ogroženih
življenjskih okolij na Krasu. Eno takih so tudi kali.
V mesecu juniju in juliju 2019 smo obnovili kal Na Kaličih v bližini
Sprejemnega centra za obiskovalce Parka Škocjanske jame. Kal je bil za obnovo
izbran, ker je bil popolnoma presušen, leži v bližini selitvenih poti dvoživk in je po obnovi
povezal mrežo razdrobljenih vodnih habitatov.
Z obnovitvenimi posegi je bil kal najprej poglobljen, saj globina ni omogočala ohranitve vode v poletnih sušnih razmerah, nato se je vanj vgradila posebna nepropustna membrana, čeznjo pa se je vgradilo 25 cm debelo plast gline. V kal se je namestilo primerno kamenje, ki njegovim prebivalcem nudilo zavetje. Z veseljem smo že naslednjo pomlad opazovali kako kal živi in nudi življenjski prostor pestremu številu rastlinskih in živalskih vrst.
Fotografije kala Na Kaličih pred in med obnovo:
Fotografije kala Na Kaličih po obnovi:
V januarju in februarju 2020 se je izvedlo še obnovo kala v Rodiku. Kal stoji na robu vasi in ni bil presušen, saj ima lasten izvir, vendar je bil kljub temu v slabem stanju zaradi odlaganja različnega materiala v njegovo bližino in celo neposredno vanj. Kal se je očistilo in uredilo njegovo okolico, saj so strme brežine živalim močno oteževale dostop do vode. Ob kalu se bo uredila tudi informacijska točka o pomenu kalov in njihovega ohranjanja.
Same obnove kalov niso dovolj za ohranjanje in izboljšanje
stanja mreže vodnih habitatov na Krasu. Eno glavnih groženj, poleg zaraščanja
in izsuševanja tem vodnim življenjskim okoljem namreč predstavlja vnos
tujerodnih invazivnih vrst. Zlate ribice, želve rdečevratke, lokvanji in drugi
organizmi prepogosto končajo v kalih, ko prerastejo akvarije in vrtne ribnike,
in pogosto z nekontroliranim razmnoževanjem ob odsotnosti primernih plenilcev
popolnoma uničijo krhek vodni ekosistem. Za ohranjanje ustreznih vodnih
ekosistemov na Krasu je zato nujno ozaveščanje prebivalstva o ustreznih ravnanjih
in skrbi za kale. Ob izgubi prvotne funkcije bodo kali in z njimi številne
rastlinske in živalske vrste preživele le ob naši ustrezni skrbi in pomoči.
