Izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst hribskega urha in velikega pupka z ureditvijo podcestnih prepustov za njihov varen prehod ter z obnovo in vzdrževanjem kalov

Prenašanje dvoživk na cesti Famlje - Ribnica


Dvoživke (Amphibia) so razred živali, ki obsega nekaj več kot 6.000 vrst. Prvič so se dvoživke pojavile v devonu pred približno 370 milijoni let in so bile prvi vretenčarji, ki so se prilagodili življenju na kopnem. Večina dvoživk živi ob vodah v tropskem in zmernem podnebju, nekaj vrst pa se je prilagodilo tudi na hladnejše podnebje in celo sušo.

Življenjski krog dvoživk poteka od vodne ličinke, ki diha s škrgami, do odrasle kopenske živali, ki diha s pljuči. Življenje v različnih habitatih v različnih obdobjih življenjskega cikla in tanka koža, skozi katero lahko tudi dihajo, sta razloga, da so dvoživke izredno občutljive za vsakršne spremembe v okolju, zato so dobri biopokazatelji stanja okolja. Zaradi izsuševanja mokrišč, povečevanja UV sevanja, intenzifikacije kmetijstva, prisotnosti različnih onesnaževal v zraku, vodi in na kopnem ter zaradi fragmentacije njihovega življenjskega prostora, ki ga pogosto sekajo prometnice, pa tudi zaradi pojavljanja tujerodnih patogenov in konkurenčnih ali plenilskih vrst so dvoživke danes ena bolj ogroženih skupin živali na planetu.

Z vsemi navedenimi problemi se srečujejo dvoživke tudi v Sloveniji, kjer živi 19 domorodnih vrst dvoživk. Prav vse so ogrožene in zavarovane, zato jih je prepovedano ubijati, zastrupljati ali uničevati njihova bivališča.

V Parku Škocjanske jame in njegovi okolici živi kar 13 vrst dvoživk. Gre torej za vrstno izredno bogato območje, kar priča o dobrem stanju okolja. Če odmislimo globalne vplive, največjo grožnjo dvoživkam pri nas predstavlja izsuševanje kalov, naseljevanje tujerodnih vrst, predvsem zlatih ribic in želv rdečevratk, ter prometnice, ki prečkajo ustaljene selitvene poti dvoživk med prezimovališči v gozdu in mrestišči v kalih ter reki Reki.

Navadna krastača (Bufo bufo) Hribski urh (Bombina variegata
Sekulja (Rana temporaria) Rosnica (Rana dalmatina) Navadni močerad (Salamandra salamandra

Študije, opravljene v tujini, so pokazale, da so dvoživke skupina živali, ki je podvržena največjim negativnim vplivom cest in prometa, negativni vpliv na populacijo se z gostoto prometa še povečuje. Pri gostoti prometa 15 do 40 avtomobilov na uro je lahko povožena celo polovica navadnih krastač (Bufo bufo). Spomladi se k mrestiščem skoraj istočasno seli celotna populacija navadne krastače in sekulje. Po statističnih izračunih naj bi do izumrtja populacije teh vrst, prišlo že, če je vsako leto povoženih 40 % spolno zrelih osebkov.

Cesta Famlje – Ribnica, ki ves čas poteka ob reki Reki je ena izmed večjih groženj dvoživkam v našem okolju. Cesta je precej prometno obremenjena saj se po njej povprečno pelje 1.186 avtomobilov na dan oz. skoraj 50 avtomobilov na uro. Preko ceste se vsako pomlad selijo populacije dvoživk, predvsem navadne krastače in sekulje v visokih gostotah, ki množično končajo pod kolesi vozil.

Park Škocjanske jame s prostovoljci že več let pomaga dvoživkam pri selitvi preko ceste s prenašanjem. V letu 2018 smo v okviru projekta ZA KRAS, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, pridobili 500 metrov varovalne ograje za dvoživke. Ograjo v času migracij dvoživk k mrestiščem med marcem in aprilom postavimo na dva odseka ceste, kjer smo opazili največ povoženih dvoživk, da jim preprečimo dostop na cestišče, ter jih ročno prenašamo čez cesto v večernih in jutranjih urah. V akciji je leta 2018 sodelovalo 18, leta 2019 17, leta 2020 pa 18 varuhov dvoživk. Skupno so varuhi leta 2018 opravili 286 ur, leta 2019 383 ur, leta 2020 pa 366 ur naravovarstvenega dela ter prenesli 519 dvoživk leta 2018, 261 dvoživk leta 2019, ter 737 osebkov leta 2020, največ navadnih krastač. Z naravovarstveno akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Za trajno rešitev tega perečega problema pa bo potrebno postaviti stalne varovalne ograje za dvoživke ob cesti in zanje urediti ustrezne podhode pod cesto.


Strokovna in informativna gradiva:

Vitezi Reke - film o reševanju dvoživk https://www.youtube.com/watch?v=gTowtTBsmBE&

Spremljanje selitve dvoživk na cesti R2 40571022 Famlje-Ribnica v letu 2018 – CKFF – strokovno poročilo

Prenašanje dvoživk 1 Prenašanje dvoživk 2

Obnova kalov


Do izgradnje vodovoda je bila ena glavnih težav ljudi na Krasu oskrba z vodo. Najpreprostejši način zbiranja vode so naravne kotanje z utrjenim dnom, nepropustnim za vodo, kamor se je stekala deževnica. Takšnim zbiralnikom vode pravimo kali.Po drugi svetovni vojni se je z opuščanjem živinoreje in izgradnjo vodovodnega sistema na Krasu potreba po zbiranju in uporabi vode iz kalov zmanjševala. Brez vzdrževanja so se kali začeli zaraščati z vegetacijo in izsuševati. Mreža kalov, ki je v Sloveniji najbolj gosta prav na Krasu, se je razdrobila, s tem pa se je razdrobil tudi nekdaj povezan življenjski prostor dvoživk, kačjih pastirjev in drugih na vodo vezanih organizmov. Kali so na Krasu edini površinski vodni ekosistemi, zato na vodo vezani organizmi ob njihovem izginotju nimajo primernih nadomestnih življenjskih prostorov, zato lokalno izginejo. V različnih študijah je bilo ugotovljeno, da ima kar 44 vodnih in močvirskih rastlinskih vrst ter 13 rastlinskih združb na Krasu primerno rastišče le v kalih in lokvah. Od teh jih je 8 vpisanih tudi na slovenski rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Podobno velja tudi za živalske vrste, med katerimi najdemo tudi v evropskem merilu ogroženi vrsti hribskega urha in velikega pupka. S projektom ZA KRAS se lotevamo reševanja oz. izboljševanja stanja najbolj ogroženih življenjskih okolij na Krasu. Eno takih so tudi kali.

Spomladi 2019 smo pričeli z obnovo kala Na Kaličih v bližini Sprejemnega centra za obiskovalce Parka Škocjanske jame. Kal je bil pred posegom povsem presušen, leži pa v bližini selitvenih poti dvoživk, tako da je njegova obnova lokalno ponovno povezala mrežo vodnih habitatov. Med obnovitvenimi posegi je bil kal najprej poglobljen, saj globina ni omogočala ohranitve vode v poletnih sušnih razmerah, nato se je v dno vgradila posebna nepropustna membrana, čeznjo pa 25 cm debela plast gline. V kal se je namestilo nekaj večjih kamnov, ki novim prebivalcem nudijo zavetje. Kal se je ob deževju napolnil z vodo, v njem smo letos z opazovali zarod žab, pupkov in kačjih pastirjev.

Jeseni in pozimi med leti 2019 in 2020 je bil obnovljen tudi kalu v Rodiku. Kal stoji na robu vasi in ima lasten izvir, vendar je bil kljub temu v slabem stanju zaradi odlaganja različnega materiala v njegovo bližino in celo neposredno vanj. Kal smo med obnovo očistili in uredili njegovo okolico, vključno s prej strmimi bregovi, ki so živalim oteževale dostop do vode. Ob kalu se bo uredila tudi informacijska točka o pomenu kalov in njihovega ohranjanja.

Med gradnjo kanalizacije v Betanji smo poleti 2020 obnovili še en kal. Pred posegom je bil zaraščen in izredno močno organsko onesnažen, vseeno pas smo v njem presenečeni naleteli na večje število hribskih urhov in velikih pupkov, ki pa se tam niso razmnoževali. To kaže na veliko lokalno pomanjkanje primernih habitatov za dvoživke. V obnovljen in očiščen kal se te dni steka čista deževnica, čeprav še ni poln, lahko v njem že opazujemo urhe, pa tudi njihove paglavce, kar dokazuje, da je kal po obnovi postal primeren razmnoževalni habitat za dvoživke.

Same obnove kalov niso dovolj za ohranjanje in izboljšanje stanja mreže vodnih habitatov na Krasu. Eno glavnih groženj, poleg zaraščanja in izsuševanja tem vodnim življenjskim okoljem namreč predstavlja vnos tujerodnih invazivnih vrst. Zlate ribice, želve rdečevratke, lokvanji in drugi organizmi prepogosto končajo v kalih, ko prerastejo akvarije in vrtne ribnike. Te vrste lahko v kalih z nekontroliranim razmnoževanjem popolnoma uničijo krhek vodni ekosistem. Zato je ob obnovi in vzdrževanju kalov nujno tudi ozaveščanje prebivalstva o ustreznih ravnanjih in skrbi za kale. Kali in z njimi številne rastlinske in živalske vrste bodo preživeli le ob naši ustrezni skrbi in pomoči.


Kal Na Kaličih pred obnovo Poglobitev kala Na Kaličih
Vgradnja nepropustne membrane v kal Na Kaličih Obnovljen kal Na Kaličih čaka na vodo
Veliki pupki (Triturus carnifex) v kalu v Rodiku Kal v Rodiku pred obnovo

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)