Izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst hribskega urha in velikega pupka z ureditvijo podcestnih prepustov za njihov varen prehod ter z obnovo in vzdrževanjem kalov

Prenašanje dvoživk na cesti Famlje - Ribnica

 

Dvoživke (Amphibia) so razred živali, ki obsega nekaj več kot 6.000 vrst. Prvič so se dvoživke pojavile v devonu pred približno 370 milijoni let in so bile prvi vretenčarji, ki so se prilagodili življenju na kopnem. Večina dvoživk živi ob vodah v tropskem in zmernem podnebju, nekaj vrst pa se je prilagodilo tudi na hladnejše podnebje in celo sušo.

Življenjski krog dvoživk poteka od vodne ličinke, ki diha s škrgi, do odrasle kopenske živali, ki diha s pljuči. Življenje v različnih habitatih v različnih obdobjih življenjskega cikla in tanka koža, skozi katero lahko tudi dihajo, sta razloga, da so dvoživke izredno občutljive za vsakršne spremembe v okolju, zato so dobri biopokazatelji stanja okolja. Zaradi izsuševanja mokrišč, povečevanja UV sevanja, intenzifikacije kmetijstva, različnih onesnaževalcev v zraku, vodi in na kopnem ter zaradi fragmentacije njihovega življenjskega prostora, ki ga pogosto sekajo prometnice in pojavljanja tujih patogenov in tujerodnih konkurenčnih ali plenilskih vrst na katere dvoživke v nekem okolju niso prilagojene so danes dvoživke ena bolj ogroženih skupin živali na našem planetu.

Z vsemi navedenimi problemi se srečujejo dvoživke tudi v Sloveniji, kjer živi 19 domorodnih vrst dvoživk. Prav vse so ogrožene in zavarovane (Uredba o prosto živečih živalskih vrstah, Ur. l. 46/2004; Rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev, Ur. l. RS 82/2002), zato jih je prepovedano ubijati, zastrupljati ali uničevati njihova bivališča.

V Parku Škocjanske jame in njegovi okolici živi kar 13 vrst dvoživk. Gre torej za vrstno izredno bogato območje, kar priča o dobrem stanju okolja. Največjo grožnjo dvoživkam pri nas, če odmislimo globalne vplive, predstavlja izsuševanje kalov, naseljevanje tujerodnih vrst vanje, predvsem rib in želv, ter prometnice, ki prečkajo ustaljene selitvene poti dvoživk med prezimovališči v gozdu in mrestišči ob kalih ter reki Reki.

Navadna krastača (Bufo bufo) Hribski urh (Bombina variegata
Sekulja (Rana temporaria) Rosnica (Rana dalmatina) Navadni močerad (Salamandra salamandra

Študije opravljene v tujini so pokazale, da so dvoživke skupina živali, ki je podvržena največjim negativnim vplivom cest in prometa, negativni vpliv na populacijo se z gostoto prometa še povečuje. Pri gostoti prometa 15 do 40 avtomobilov na uro je lahko povožena celo polovica navadnih krastač (Bufo bufo). Po statističnih izračunih naj bi do izumrtja populacije navadne krastače in sekulje, ki sta t.i. »explosive breeders« vrsti, kar pomeni, da se spomladi skoraj istočasno celotna populacija seli k istim mrestiščem, prišlo če je vsako leto povoženih 40% spolno zrelih osebkov.

Cesta Famlje – Ribnica, ki ves čas poteka ob reki Reki je ena izmed večjih groženj dvoživkam v našem okolju. Cesta je precej prometno obremenjena saj se po njej povprečno pelje 1.186 avtomobilov na dan oz. skoraj 50 avtomobilov na uro. Preko ceste se vsako pomlad selijo populacije dvoživk, predvsem navadne krastače in sekulje v visokih gostotah, zato prihaja do množičnih povozov.

Park Škocjanske jame s prostovoljci že več let pomaga dvoživkam pri selitvi preko ceste s prenašanjem. V letu 2018 v okviru projekta »Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras« – Za Kras, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, pridobili 500 metrov varovalne ograje za dvoživke. Ograjo med marcem in aprilom postavimo na enega od bolj ogroženih odsekov ceste ter izvedemo enomesečno akcijo prenašanja dvoživk v večernih in jutranjih urah. V akciji leta 2018 je sodelovalo 18, leta 2019 pa 17 varuhov dvoživk. Skupno so varuhi leta 2018 opravili 286 ur, leta 2019 pa 383 ur naravovarstvenega dela. V akciji smo leta 2018 prenesli 519 dvoživk, največ navadnih krastač, leta 2019 pa 261 dvoživk, največ navadnih krastač. Z naravovarstveno akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Za stalno rešitev perečega problema pa bo potrebno postaviti stalne varovalne ograje za dvoživke ob cesti in zanje urediti ustrezne podhode pod cesto.

Prenašanje dvoživk 1 Prenašanje dvoživk 2

Strokovna in informativna gradiva:

Vitezi Reke - film o reševanju dvoživk https://www.youtube.com/watch?v=gTowtTBsmBE&

Spremljanje selitve dvoživk na cesti R2 40571022 Famlje-Ribnica v letu 2018 – CKFF – strokovno poročilo


Obnova kalov

 

Do izgradnje vodovoda je bila ena glavnih težav ljudi na Krasu oskrba z vodo, ki so jo potrebovali za pitje, umivanje, pranje, napajanje živine, zalivanje vrtov in gašenje požarov. Najpreprostejši način zbiranja vode so naravne kotanje z utrjenim dnom, nepropustnim za vodo, kamor se je stekala deževnica. Takšnim zbiralnikom vode pravimo kali.

Po drugi svetovni vojni se je z opuščanjem kmetijstva in dograjevanjem vodovodnega sistema na Krasu potreba po zbiranju in uporabi vode iz kalov zmanjševala. Zaradi ne vzdrževanja so se kali začeli zaraščati z vegetacijo in izsuševati. Mreža kalov, ki je na Krasu največja v Sloveniji, se je hitro zmanjšala in postala nepovezana, s tem pa se je močno razdrobil nekdaj povezan vodni življenjski prostor.

Kali so na Krasu eden redkih površinskih vodnih ekosistemov, zato rastline in živali, ki bivajo v kalih ob izginjanju le teh nimajo primernih nadomestnih življenjskih prostorov in postajajo vse bolj ogrožene. V različnih študijah je bilo ugotovljeno, da ima kar 44 vodnih in močvirskih rastlinskih vrst ter 13 rastlinskih združb na Krasu primerno rastišče le v kalih in lokvah. Od teh jih je 8 vpisanih tudi na slovenski rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Podobno velja tudi za živalske vrste, med katerimi najdemo tudi v evropskem merilu ogroženi vrsti hribskega urha in velikega pupka.

S projektom Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenji za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras - Za Kras se lotevamo reševanja oz. izboljševanja stanja najbolj ogroženih življenjskih okolij na Krasu. Eno takih so tudi kali.

V mesecu maju smo pričeli s obnovo kala Na Kaličih v bližini Sprejemnega centra za obiskovalce Parka Škocjanske jame. Kal je bil za obnovo izbran, ker je presušen, leži v bližini selitvenih poti dvoživk in bo po obnovi povezal mrežo razdrobljenih vodnih habitatov.

Z obnovitvenimi posegi je bil kal najprej poglobljen, saj globina ni omogočala ohranitve vode v poletnih sušnih razmerah, nato se je vanj vgradila posebna nepropustna membrana, čeznjo pa se je vgradilo 25 cm debelo plast gline. V kal se je namestilo primerno kamenje, ki bo novim prebivalcem nudilo zavetje. Trenutno čakamo na dež, da se kal napolni z vodo.

Kal Na Kaličih pred obnovo Poglobitev kala Na Kaličih
Vgradnja nepropustne membrane v kal Na Kaličih Obnovljen kal Na Kaličih čaka na vodo

V jesenskih mesecih se bo obnova začela še na kalu v Rodiku. Kal stoji na robu vasi in ni presušen, saj ima tudi lasten izvir, vendar je kljub temu v slabem stanju zaradi odlaganja različnega materiala v njegovo bližino in celo neposredno vanj. Kal se bo v obnovi očistilo in uredilo njegovo okolico, saj trenutne strme brežine živalim močno otežujejo dostop do vode. Ob kalu se bo uredila tudi informacijska točka o pomenu kalov in njihovega ohranjanja.

Same obnove kalov niso dovolj za ohranjanje in izboljšanje stanja mreže vodnih habitatov na Krasu. Eno glavnih groženj, poleg zaraščanja in izsuševanja tem vodnim življenjskim okoljem namreč predstavlja vnos tujerodnih invazivnih vrst. Zlate ribice, želve rdečevratke, lokvanji in drugi organizmi prepogosto končajo v kalih, ko prerastejo akvarije in vrtne ribnike, in pogosto z nekontroliranim razmnoževanjem ob odsotnosti primernih plenilcev popolnoma uničijo krhek vodni ekosistem. Za ohranjanje ustreznih vodnih ekosistemov na Krasu je zato nujno ozaveščanje prebivalstva o ustreznih ravnanjih in skrbi za kale. Ob izgubi prvotne funkcije bodo kali in z njimi številne rastlinske in živalske vrste preživele le ob naši ustrezni skrbi in pomoči.

Veliki pupki (Triturus carnifex) v kalu v Rodiku Kal v Rodiku pred obnovo

 

   

 

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)