Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – zaščite pred pronicanjem odpadlih komunalnih vod, čiščenjem in zapiranjem podzemnih jam

Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – s čiščenjem podzemnih jam

Med nalogami, ki jih za izboljšanje stanja jamskega hrošča drobnovratnika izvajamo v okviru kohezijskega projekta ZA KRAS je tudi čiščenje Divaške jame. Razmeroma zahtevno in obsežno delo zunanjih izvajalcev vodi Zavod RS za varstvo narave.

V Divaško jamo so v preteklosti navozili velike količine leša - pepela in premogovih ugaskov parnih lokomotiv. Cilj tega početja je bil učvrstitev poti. Žal leš ni ostal le na jamskih tleh, ampak se je njegov prah "razlezel" po celotni jami, se zažrl v sigo, na mokrih delih poti pa se je sprijel v črno skorjo. Ker so v pepelu tudi snovi, ki škodijo občutljivim jamskim organizmom, ga bomo iz jame odstranili.

Sanacijo prve polovice jame je Jamarsko društvo Gregor Žiberna iz Divače opravilo že pred nekaj leti. Čiščenje drugega, globljega dela jame pa izvajamo v okviru projekta ZA KRAS. V jami se izvajata dva sklopa del: odstranjevanje debelejših slojev pepela s spiranjem ostankov pepela v okolici poti ter obnova poti.

Člani Jamarskega društva Gregor Žiberna so že jeseni 2018 ponovno prijeli za metlo in lopato ter začeli z odstranjevanjem debelejših slojev leša. Skupno so odstranili preko 10 ton leša ter ostalih odpadkov, ki so spakirani v vreče, začasno deponirani ter pripravljeni za odvoz. Debelejši sloji leša so odstranjeni iz večjega dela poti, ki je bila načrtovana za ureditev v tem projektu. Pozimi so z deli v jami prekinili zaradi zimovanja netopirjev, pozno pomladi pa ponovno začeli z deli. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi epidemije in zamud pri izbiri izvajalca gradbenih del, a že vsi nestrpno čakamo na začetek spiranja kapniških struktur ob poti, ki bodo po spiranju ponovno zasijale v svetlejši barvi.

Vsi zagnani prostovoljci ste vabljeni, da se pridružite čiščenju. Za podrobnejše informacije se lahko pozanimate pri Jamarskem društvu Gregor Žiberna iz Divače (http://jd-divaca.divaska-jama.info).

Zaključuje tudi evidenčno naročilo za izbor izvajalca za drugi sklop del, v okviru katerega bomo s cementom preplastili poti v drugi polovici jame ter s tem preprečili raznašanje ostankov leša, ki jih ni mogoče mehansko odstraniti. Predvidena je tudi utrditev stopnic in podpornih zidov ter postavitev dveh premostitvenih mostičkov.

Z deli bomo zaključili do konca leta 2021 oziroma v primeru zapletov do sredine oktobra 2022. Z izvedbo del bomo preprečili nadaljnje raznašanje leša in njegovo spiranje. Jama in njena okolica bosta s tem ponovno postali bolj primerni za bivanje drobnovratnika in ostalih jamskih živali.

Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – z zapiranjem podzemnih jam

Podzemni svet Slovenije je po vrstni pestrosti podzemnih živali eno izmed najbogatejših območij na svetu. Živali, ki v jami preživijo vse življenje, so prilagojene na jamsko okolje. Zanje je značilno, da so zaradi pomanjkanja svetlobe deloma ali popolnoma izgubile vid in obarvanost telesa, pogosto imajo tudi podaljšane okončine, počasi se razmnožujejo in imajo pogosto daljšo življenjsko dobo kot njihovi nadzemni sorodniki.

Med pravimi jamskimi živalmi gotovo vsi dobro poznamo močerila ali človeško ribico. Poleg nje živijo v jamah še številne druge živali. S svojo raznolikostjo izstopajo zlasti vodni raki in jamski hrošči. Tako je bil prav na ozemlju Slovenije odkrit prvi jamski hrošč na svetu: najden je bil hrošček drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii). To odkritje je sprožilo začetek sistematičnega raziskovanja podzemnih živali, oziroma vede, ki jo imenujemo speleobiologija.

Slika:  Drobnovratnik

Z raziskovanjem jamskega življenja je v zadnjih desetletjih postajalo vse bolj jasno, da postajajo te živali zaradi vplivov človeških posegov vse bolj ogrožene. Posebej negativen je vpliv človekovih posegov v prostor. Posegi kot so gradnje cest, spreminjanje vodnih tokov, razlitja kemikalij in drugih nevarnih snovi, onesnaževanje jam, prekomerno gnojenje ali prekomerno črpanje podtalnice povzročijo uničenje, izsušitev ali onesnaženje naravnega okolja teh živali. Prizadete populacije si zaradi počasnega razmnoževanja tudi v primeru izboljšanj le počasi opomorejo. Da bi preprečili nadaljnje zmanjševanje biotske pestrosti smo tudi v Sloveniji določili območja Natura 2000 in znotraj njih kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, ki jih posebej varujemo. Na območju Krasa je ena od takih kvalifikacijskih vrst ravno hrošč drobnovratnik. Z njegovim varovanjem varujemo tudi habitate številnih drugih podzemnih vrst, pa tudi vire pitne vode in ohranjenost našega naravnega okolja.

Ker so številne jamske živali zaradi redkosti in omejenega območja pojavljanja ogrožene in varovane je njihovo raziskovanje in vzorčenje dovoljeno le s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva. Kljub temu se pri nas pojavljajo primeri nelegalnega lova, ki lahko zelo prizadene lokalne populacije varovanih vrst in v nekaterih primerih tudi njihovo življenjsko okolje.