Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – zaščite pred pronicanjem odpadlih komunalnih vod, čiščenjem in zapiranjem podzemnih jam

Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – s čiščenjem podzemnih jam

 

Med nalogami, ki jih za izboljšanje stanja jamskega hrošča drobnovratnika izvajamo v okviru kohezijskega projekta Za Kras je tudi čiščenje Divaške jame. Razmeroma zahtevno in obsežno delo zunanjih izvajalcev vodi Zavod RS za varstvo narave.

V Divaško jamo so v preteklosti navozili velike količine leša - pepela in premogovih ugaskov parnih lokomotiv. Cilj tega početja je bil učvrstitev poti. Žal leš ni ostal le na jamskih tleh, ampak se je njegov prah "razlezel" po celotni jami, se zažrl v sigo, na mokrih delih poti pa se je sprijel v črno skorjo. Ker so v pepelu tudi snovi, ki škodijo občutljivim jamskim organizmom, ga bomo iz jame odstranili. 


  leš v divaški jami
  Slika: Leš v Divaški jami 
  

Sanacijo prve polovice jame je Jamarsko društvo Gregor Žiberna iz Divače opravilo že pred nekaj leti. Čiščenje drugega, globljega dela jame pa izvajamo v okviru projekta Za Kras. V jami se izvajata dva sklopa del: odstranjevanje debelejših slojev pepela ter utrditev in obnova poti.  

Člani Jamarskega društva Gregor Žiberna so jeseni 2018 že prijeli za metlo in lopato ter  odstranili debelejše slojev leša. V dveh tednih aktivnega dela so uspeli odstraniti približno 4,5 tone leša ter ostalih odpadkov. Leš je spakiran v vreče, začasno deponiran ter pripravljen za odvoz. S tem so očistili že skoraj polovico poti, ki je bila načrtovana v tem projektu. Pozimi so z deli v jami prekinili zaradi zimovanja netopirjev, od pozne pomladi pa že odstranjujejo leš tudi v zadnjem sklopu jame. Čim bodo zaključili dela, ki jih lahko opravijo z lopato in metlo, bodo jamarji začeli še s spiranjem poti in kapnikov ob poti.  

Vsi zagnani prostovoljci ste vabljeni na čistilne akcije. Za termine čiščenj se lahko pozanimate pri Jamarskem društvu Gregor Žiberna iz Divače (http://jd-divaca.divaska-jama.info). 

Pravkar se zaključuje tudi javni razpis za izbor izvajalca za drugi sklop del, v okviru katerega bomo s cementom preplastili poti v drugi polovici jame ter s tem preprečili raznašanje ostankov leša, ki jih ni mogoče mehansko odstraniti. Predvidena je tudi utrditev stopnic in podpornih zidov ter postavitev dveh premostitvenih mostičkov.  

Z deli bomo zaključili do konca leta 2020. Z izvedbo del bomo preprečili nadaljnje raznašanje leša in njegovo spiranje. Jama in njena okolica bosta s tem ponovno postali bolj primerni za bivanje drobnovratnika in ostalih jamskih živali. 



  divaška jama   odstrasnjevanje leša

  Slika:  Divaška jama - odstranjevanje 

Besedilo: Jana Laganis, Zavod RS za varstvo narave

Fotografije: Borut Lozej



Izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi varovanja podzemlja – z zapiranjem podzemnih jam

 

Podzemni svet Slovenije je po vrstni pestrosti podzemnih živali eno izmed najbogatejših območij na svetu. Živali, ki v jami preživijo vse življenje, so prilagojene jamsko okolje. Zanje je značilno, da so zaradi pomanjkanja svetlobe deloma ali popolnoma izgubile vid in obarvanost telesa, pogosto imajo tudi podaljšane okončine, počasi se razmnožujejo in imajo pogosto daljšo življenjsko dobo kot njihovi nadzemni sorodniki.

Med pravimi jamskimi živalmi gotovo vsi dobro poznamo močerila ali človeško ribico. Poleg nje živijo v jamah še številne druge živali. S svojo raznolikostjo izstopajo zlasti vodni raki in jamski hrošči. Tako je bil prav na ozemlju Slovenije odkrit prvi jamski hrošč na svetu: najden je bil hrošček drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii). To odkritje je sprožilo začetek sistematičnega raziskovanja podzemnih živali, oziroma vede, ki jo imenujemo speleobiologija.

Drobnovratnik (Leptodius hochenwarti schmidti), Pr

Slika:  Drobnovratnik


Z raziskovanjem jamskega življenja je v zadnjih desetletjih postajalo vse bolj jasno, da postajajo te živali zaradi vplivov človeških posegov vse bolj ogrožene. Posebej negativen je vpliv človekovih posegov v prostor. Posegi kot so gradnje cest, spreminjanje vodnih tokov, razlitja kemikalij in drugih nevarnih snovi, onesnaževanje jam, prekomerno gnojenje ali prekomerno črpanje podtalnice povzročijo uničenje, izsušitev ali onesnaženje naravnega okolja teh živali. Prizadete populacije si zaradi počasnega razmnoževanja tudi v primeru izboljšanj le počasi opomorejo. Da bi preprečili nadaljnje zmanjševanje biotske pestrosti smo tudi v Sloveniji določili območja Natura 2000 in znotraj njih kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, ki jih posebej varujemo. Na območju Krasa je ena od takih kvalifikacijskih vrst ravno hrošč drobnovratnik. Z njegovim varovanjem varujemo tudi habitate številnih drugih podzemnih vrst, pa tudi naše vire pitne vode in ohranjenost našega naravnega okolja. 

Ker so številne jamske živali zaradi redkosti in omejenega območja pojavljanja ogrožene in varovane je tudi njihovo raziskovanje in vzorčenje dovoljeno le s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva. Kljub temu se pri nas pojavljajo primeri nelegalnega lova, ki lahko zelo prizadene lokalne populacije varovanih vrst in v nekaterih primerih tudi njihovo življenjsko okolje. 

Pozabljena past za jamske hrošče iz jame Polina pe

Slika: Nelegalne oz. neoznačene pasti v plastičnih lončkih so dobro zakrite in jih je težko opaziti.

Skrajnega ukrepa kot je zapiranje jam se pri varovanju jamskih vrst poslužujemo le izjemoma in po skrbnem premisleku. Za tak ukrep smo se po posvetu s strokovnjaki odločili tudi okviru projekta Za Kras in sicer pri jami Polina Peč v bližini Obrova v Podgrajskem Podolju. V njej so bile pogosto najdene nelegalno postavljene pasti in zabeleženi številni primeri poškodb sige. Z namenom preprečitve nadaljnjega nelegalnega lova drobnovratnika in številnih drugih jamskih živali smo se odločili za njeno zaprtje. Sredi julija 2018 smo na vhod v jamo namestili  kovinske rešetke, ki omogočajo prehod netopirjem in drugim živalim, za ostale zainteresirane dvonožne in naravovarstveno zavedne obiskovalce pa ključe hranimo na ZRSVN, OE Nova Gorica in v Parku Škocjanske jame.   


zapiranje poline peči1       zapiranje poline peči 2       zapiranje poline peči 3

Slike: Zapiranje jame Polina peč


Besedilo: Jana Laganis, Zavod RS za varstvo narave

Fotografije: Slavko Polak, Jana Laganis


Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)