Tehniška dediščina
Zavest o pomenu naravnih in tehniških vrednot, kot pomembnega dela zapuščine iz preteklosti, je mogoče osvojiti s primernim izobraževanjem pa tudi s smiselno predstavitvijo izjemnih stvaritev.
Pri obeh ima park zelo odgovorno vlogo. Zlasti pri slednji se vselej opiramo na zgodovinska dejstva, bogastvo kulture kraja in enkratno naravo Krasa. Nekatere, več kot 100 let stare poti v celotnem sistemu Škocjanskih jam, so delček tehniške dediščine, ki jo je smiselno primerno ohranjati in predstaviti obiskovalcem.
Nekaj o zgodovini izdelave poti v Škocjanskih jamah
Pri izdelavi poti, raziskovanju in odkrivanju jam so bili aktivni mnogi domačini iz bližnjih vasi, predvsem Škocjana in Matavuna. Bili so vodniki, spremljevalci in delavci. To so bili predvsem Gmbočev Jurij Cerkvenik s sinovoma Tonijem in Jožetom pa znani Jožef Cerkvenik Vncek in Miklov France Cerkvenik, ki je bil vodja delavcev in vodičev po jamah po prvi svetovni vojni in po katerem nosi ime obnovljeni most čez Hankejev kanal (prek njega prečka turistična pot podzemno Reko).
Vsi ti domačini so s svojim neutrudnim delom za vsakdanji kruh svojih številnih družin, nadelali v jamah skoraj 12.000 metrov poti, kar je dvakratna dolžina Škocjanskega jamskega spleta. Vsa dela so bila ročna, težka in nevarna. Danes le redkokdo zaide na vrtoglave poti, ki obiskovalce še vedno navdajajo s strahospoštovanjem. Vse te plezalne, nato turistične poti, razpredene po vsem jamskem sistemu, so lastnoročno klesali, opremljali s klini in varovalnimi žicami ali ograjami ter postavljali lesene galerije in mostove prav ti hrabri možje, ter s tem tvegali življenja in zdravje. S tem so ustvarili edinstven tehniški spomenik.
