ReNature

Opis projekta

S projektom ReNature bomo obnavljali travnike, kale in velban studenec v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica

Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija je skupaj s partnerji, Občino Pivka, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT), Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Norveškim inštitutom za raziskovanje narave, letos maja pričel izvajati dvoletni projekt Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – ReNature. 

 

1.196.385,00 € vreden projekt, v katerem bodo projektni partnerji obnovili 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov ter 8 kalov in velban studenec na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline, sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014 -2021 ter Republika Slovenija. Projekt se izvaja v okviru programa blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, v sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb - Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov.

S projektnimi aktivnostmi bomo izboljšali stanje suhih kraških travnikov in mokriščnih ekosistemov ter nekaterih evropsko pomembnih vrst in območij Nature 2000

Travniški in mokriščni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše….) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Z njihovo obnovo bomo v projektu ReNature prispevali k blaženju podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti.

V projektu bo Veterinarska fakulteta v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče na območju Vremščice obnovila več 10 ha travnikov. Travniške površine bo obnavljala tudi Občina Pivka na več območjih v Košanski dolini ter uvajala sadnjo visokodebelnih sadovnjakov. Na širšem območju Brkinov bo vodilni partner projekta, Javni zavod Park Škocjanske jame obnovil 8 kalov in velban studenec, vkopan in obokan izvir, ki je značilen za Brkine.

Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst, in človekovih dejavnosti. Strokovnjaki s področja biologije, ekologije in varstva narave iz Univerze na Primorskem in Norveškega inštituta za raziskovanje narave bodo v projektu kartirali in popisali ekosistemske storitve (koristi človeka od lokalne krajine in narave), ki nam jih nudijo omenjeni ekosistemi.

Projektni partnerji bodo do spomladi 2024 izvedli več ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti ter dogodkov o potrebah po prilagajanju podnebnim spremembam, pomenu posameznih vrst in življenjskih okolij, za lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč, strokovnjake in druge deležnike.

 Sodelovanje v projektu partnerjem prinaša novo znanje in izmenjavo izkušenj s področja obnove traviščnih in mokriščnih ekosistemov tako doma kot v tujini ter priložnosti za nove raziskave o učinkih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera je orodje in finančni vir za nadaljnje korake pri ohranjanju naše kulturne krajine in s tem identitete našega prostora.

Povzetek projekta

Programsko področje:
Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje


Rezultat:
Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb


Neposredni učinek:
Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov
Naziv projekta:
Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera
Kratko ime (akronim):
ReNature
Nosilec projekta:
Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija
Projektni partnerji:
Partner 1: Občina Pivka
Partner 2: Univerza na Primorskem
Partner 3: Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
Partner 4: Foundation Norwegian Institute for Nature Research (NOR)
Začetek projekta:
01.05.2022
Konec projekta:
30.04.2024
Vir financiranja:
Finančni mehanizem EGP in pripadajoča slovenska udeležba
Skupni upravičeni izdatki projekta (EUR):
1.196.385,00
Višina dodeljenih sredstev (EUR):
1.196.385,00
Glavni rezultati projekta:
Povečanje površin obnovljenih mokrišč in traviščnih ekosistemov, katerih delovanje je zmanjšano zaradi podnebnih sprememb; povečano vključevanje vidika ekosistemskih storitev v modele upravljanja v projektnem območju (razvit nov participativni model upravljanja, ki temelji na popisih ekosistemskih storitev in prilagoditvah podnebnim spremembam ter okrepitev usposobljenosti služb za upravljanje mokrišč in traviščnih ekosistemov); povečano število informiranih in ozaveščenih ciljnih skupin, ki razumejo pomen ohranjanja in obnove mokrišč in traviščnih ekosistemov ter vpliv podnebnih sprememb.
Povzetek projekta:
Projekt naslavlja obnovo mokrišč in traviščnih ekosistemov, pomembnih za Natura 2000 vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju reke Reke (MAB KPR) ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). MAB KPR obsega edinstven splet ekosistemov z veliko geološko in biotsko pestrostjo ter bogato dediščino. Površine med Natura 2000 in drugimi območji ohranjanja narave so izjemnega pomena s stališča zagotavljanja celovitosti ter povezanosti omrežja Natura 2000. Območja varstva narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti imajo odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Zdravi in odporni ekosistemi imajo večjo sposobnost za omilitev podnebnih sprememb. Mokrišča so najučinkovitejši zbiralniki ogljika. Dejavno skladiščenje, vezava CO2 v tleh in biomasi ter zmanjševanje emisij je značilno tudi za travnike. Podnebne spremembe so v zadnjih 10 letih postale največja grožnja območjem naravne dediščine in ne prizanašajo niti ekosistemom v MAB KPR in KP PPJ. Manj padavin, višje temperature in večje izhlapevanje vodijo v večjo sušno in požarno ogroženost travnikov in mokrišč. Izredni dogodki, kot so nevihte, povzročajo vlivne kanale, erozijo ter poškodbe ruše in podlage. Podnebne spremembe zaostrujejo še druge pritiske, kot so invazivne vrste, zaraščanje in propadanje zaradi neupravljanja. Suha kraška travišča sodijo med vrstno najpestrejše habitatne tipe v Sloveniji. Travniški sadovnjaki so ključni za ptice kulturne krajine in netopirje. Mokrišča in drugi mali vodni zbiralniki so v preteklosti služili za vodooskrbo, danes pa imajo naravovarstveno vlogo. Ti vodni biotopi namreč v projektnem območju tvorijo mrežo habitatov na vodo vezanih Natura 2000 vrst, ki jih v drugače suhi kraški krajini ne bi našli. Izginjanje teh ekosistemov pomeni izginjanje habitata in upad populacij Natura 2000 vrst in habitatnih tipov (npr. veliki pupek, hribski urh, travniški postavnež itd.). Splošni cilj projekta je zato izboljšano upravljanje mokrišč in traviščnih ekosistemov v MAB KPR in KP PPJ, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.




Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)