Opis in zemljevid
Biosferno območje Kras in porečje Reke se razteza v jugozahodni Sloveniji na površini slabih 60.000 ha in sovpada z mejami regijskega parka Škocjanske jame z vplivnim območjem, ki leži v porečju Reke, določeno pa je še prehodno območje na kraškem svetu nad jamskim sistemom in obsega ves preostali del občine Divača. Slednje je pogosto imenovano tudi območje komunikacije, saj so dejavnosti v njem povezane z aktivnostmi lokalnega prebivalstva, ki so usmerjene k sonaravni rabi prostora in v katerih sodelujejo predstavniki lokalne skupnosti, znanstveniki, strokovne službe, nevladne organizacije, kulturne skupine ter drugi deležniki. Najpomembnejša naravna vrednota v biosfernem območju so Škocjanske jame z veliko geološko in biotsko raznolikostjo, predvsem pa z izjemnimi zgodbami, kot sta kultni pomen tega prostora v obdobju prazgodovine in fantastične raziskave podzemnega toka Reke iz konca 19. stoletja.
Biosferno območje je bilo ustanovljeno leta 2004, z njim upravlja javni zavod Park Škocjanske jame.
Osnovni namen ustanovitve je bila vzpostavitev trajnostne rabe na tem prostoru, predvsem z vključevanjem lokalnega prebivalstva v številne aktivnosti na tem dobro ohranjenem, a ranljivem naravnem okolju. Med njimi velja izpostaviti varovanje narave, znanstveno raziskovanje, izobraževalne in interpretativne aktivnosti, spodbujanje in povezovanje lokalnih ponudnikov ter razvoj naravi prijaznega turizma.
Da bi bolje poznali to območje in razumeli naravne procese, se tako na površju kot v podzemlju izvajajo različni monitoringi in znanstvene raziskave, vezani predvsem na geološke danosti, vodo, habitate ter bogato rastlinstvo in živalstvo. V to so vključene številne znanstvene institucije in univerze. Izpostaviti velja raziskovanje podzemnih voda v Škocjanskih jamah in na matičnem krasu, ki predstavlja temelj za kasnejši razvoj speleologije, vede, ki iz različnih področij preučuje jame in jamska okolja. Stalne speleološke raziskave in spremljanje stanja jamske mikroklime omogočajo ohranjanje izjemne naravne dediščine ter spodbujajo k varovanju občutljivih ekosistemov v jamah in na površju.
Pri ozaveščanju imajo velik pomen izobraževalne dejavnosti, ki v biosfernem območju potekajo preko številnih programov za vse starostne skupine. Od leta 2003 je vzpostavljena mreža šol parka, v katero so vključene osnovne šole ob toku Reke, tako na slovenski kot italijanski strani. Učenci z mentoricami vsako leto izvedejo različne raziskovalne aktivnosti, preko katerih se raziskuje in poudarja pomen tradicionalnih vrednot. Številni izobraževalni programi, kot so predavanja, demonstracijske delavnice in strokovne ekskurzije, so namenjeni še domačinom, prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom ter ostali širši javnosti. Skozi te aktivnosti se krepi zavedanje o pomenu območja ter identiteta prebivalcev, ki tu živijo. Eden vidnejših uspehov je obujanje kraške suhozidne gradnje, ki je postala prepoznavna tudi na mednarodnem nivoju, saj je bila leta 2018, tako kot v nekaterih drugih državah v regiji, vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu.
Biosferno območje je bilo ustanovljeno leta 2004, z njim upravlja javni zavod Park Škocjanske jame.
Osnovni namen ustanovitve je bila vzpostavitev trajnostne rabe na tem prostoru, predvsem z vključevanjem lokalnega prebivalstva v številne aktivnosti na tem dobro ohranjenem, a ranljivem naravnem okolju. Med njimi velja izpostaviti varovanje narave, znanstveno raziskovanje, izobraževalne in interpretativne aktivnosti, spodbujanje in povezovanje lokalnih ponudnikov ter razvoj naravi prijaznega turizma.
Da bi bolje poznali to območje in razumeli naravne procese, se tako na površju kot v podzemlju izvajajo različni monitoringi in znanstvene raziskave, vezani predvsem na geološke danosti, vodo, habitate ter bogato rastlinstvo in živalstvo. V to so vključene številne znanstvene institucije in univerze. Izpostaviti velja raziskovanje podzemnih voda v Škocjanskih jamah in na matičnem krasu, ki predstavlja temelj za kasnejši razvoj speleologije, vede, ki iz različnih področij preučuje jame in jamska okolja. Stalne speleološke raziskave in spremljanje stanja jamske mikroklime omogočajo ohranjanje izjemne naravne dediščine ter spodbujajo k varovanju občutljivih ekosistemov v jamah in na površju.
Pri ozaveščanju imajo velik pomen izobraževalne dejavnosti, ki v biosfernem območju potekajo preko številnih programov za vse starostne skupine. Od leta 2003 je vzpostavljena mreža šol parka, v katero so vključene osnovne šole ob toku Reke, tako na slovenski kot italijanski strani. Učenci z mentoricami vsako leto izvedejo različne raziskovalne aktivnosti, preko katerih se raziskuje in poudarja pomen tradicionalnih vrednot. Številni izobraževalni programi, kot so predavanja, demonstracijske delavnice in strokovne ekskurzije, so namenjeni še domačinom, prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom ter ostali širši javnosti. Skozi te aktivnosti se krepi zavedanje o pomenu območja ter identiteta prebivalcev, ki tu živijo. Eden vidnejših uspehov je obujanje kraške suhozidne gradnje, ki je postala prepoznavna tudi na mednarodnem nivoju, saj je bila leta 2018, tako kot v nekaterih drugih državah v regiji, vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu.
Pred leti so bili z namenom bolj poglobljenega vključevanja lokalnega prebivalstva v aktivnosti znotraj biosfernega območja ustanovljeni odbori za naravo, kulturo ter turizem in podjetništvo. Vanje se lahko vključujejo vsi, ki imajo resen namen sodelovati z različnimi institucijami pri trajnostnem razvoju regije. V zadnjih letih namenja park veliko spodbud za lokalne proizvode in storitve, deloma skozi sofinanciranje poslovnih idej, predvsem pa skozi vzpostavitev »znamke parka Škocjanske jame«, ki zajema celotno biosferno območje Kras in porečje Reke.