Zaključek obnove kalov in travišč
Skupaj s partnerji smo zaključili obnovo osmih kalov in velbanega studenca ter 45 ha travišč na Vremščici in Košanski dolini. Popisali pa smo tudi ekosistemske storitve Biosfernega območja Kras in porečje Reke.
V okviru dvoletnega projekta ReNature, ki se je začel maja 2022 smo s partnerji obnovili mokrišča, kale in druga manjša vodna telesa ter suha kraška travišča, ki predstavljajo pomemben habitat številnim ogroženim vrstam, med drugim kvalifikacijskim vrstam Natura 2000, kot je hribski urh, veliki pupek, travniški postavnež, smrdokavra in druge. Z raziskavo o ekosistemskih storitvah smo skupaj z lokalnim prebivalstvom odkrivali potencialne koristi in grožnje, ki so del Biosfernega območja Kras.
Obnovili smo osem kalov in velban studenec na Biosfernem območju Kras in porečje Reke. S pomočjo zunanjega izvajalca smo odstranili zarast, očistili mulj in smeti ter poglobili vodno kotanjo. Vodoneprepustno plast smo utrdili z glino, ponekod pa dodali še neprepustno membrano, da bodo kali zagotovo polni vode. Tako obnovljeni kali nudijo primeren življenjski prostor dvoživkam, kačjim pastirjem in drugim organizmom vezanih na vodo.
Izboljšali pa smo tudi 45 ha traviščnih ekosistemov na Vremščici in Košanski dolini. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani je, v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče obnovila 39 ha travišč na katerih je z zunanjim izvajalcem odstranila zarast. Preprečevanje ponovne zarasti pa bodo poskrbeli z pašo avtohtone pasme ovce istrske pramenke. Občina Pivka pa je s pomočjo zunanjega izvajalca odstranila zarast in tako obnovila 6 ha travišč na območju Narina in dvorca Ravne. Zasadila je tudi visokodebelni travniški sadovnjak, ki ga bogatijo stare odporne sorte, kot je goriška sevka, mošancelj, krivopecelj, bobovec in druge. Obnovljena travišča na katerih se že vzpostavlja bogata travna ruša, bodo dodatno privlačila številne živalske vrste.
V okviru dvoletnega projekta ReNature, ki se je začel maja 2022 smo s partnerji obnovili mokrišča, kale in druga manjša vodna telesa ter suha kraška travišča, ki predstavljajo pomemben habitat številnim ogroženim vrstam, med drugim kvalifikacijskim vrstam Natura 2000, kot je hribski urh, veliki pupek, travniški postavnež, smrdokavra in druge. Z raziskavo o ekosistemskih storitvah smo skupaj z lokalnim prebivalstvom odkrivali potencialne koristi in grožnje, ki so del Biosfernega območja Kras.
Obnovili smo osem kalov in velban studenec na Biosfernem območju Kras in porečje Reke. S pomočjo zunanjega izvajalca smo odstranili zarast, očistili mulj in smeti ter poglobili vodno kotanjo. Vodoneprepustno plast smo utrdili z glino, ponekod pa dodali še neprepustno membrano, da bodo kali zagotovo polni vode. Tako obnovljeni kali nudijo primeren življenjski prostor dvoživkam, kačjim pastirjem in drugim organizmom vezanih na vodo.
Izboljšali pa smo tudi 45 ha traviščnih ekosistemov na Vremščici in Košanski dolini. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani je, v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče obnovila 39 ha travišč na katerih je z zunanjim izvajalcem odstranila zarast. Preprečevanje ponovne zarasti pa bodo poskrbeli z pašo avtohtone pasme ovce istrske pramenke. Občina Pivka pa je s pomočjo zunanjega izvajalca odstranila zarast in tako obnovila 6 ha travišč na območju Narina in dvorca Ravne. Zasadila je tudi visokodebelni travniški sadovnjak, ki ga bogatijo stare odporne sorte, kot je goriška sevka, mošancelj, krivopecelj, bobovec in druge. Obnovljena travišča na katerih se že vzpostavlja bogata travna ruša, bodo dodatno privlačila številne živalske vrste.