Zakaj vzdrževati suhi zid na Krasu

V petek, 6. julija 2012, se je na obnovljeni Nanetvi domačiji v Matavunu odvil dogodek, ki naj Kraševce spodbudi k ponovnem spoznavanju dediščine kraških suhih zidov, njihovemu vzdrževanju in s tem ohranitvi podedovanega znanja, ki se vleče od bronaste dobe do danes. Z vzdrževanjem suhih zidov se bo ohranil pristnejši videz kraške kulturne krajine, ki je na nacionalni ravni prepoznana za izjemno.  



  slika 1: Otvoritev razstave Suhi zid na Krasu (od leve: dr. Domen Zupančič, Darja Kranjc, mag. Maša Sakara Sučević, Boris Čok, dr. Borut Juvanec in dr. Gordana Beltram; foto: Vanja Debevec)

V nagovorih ob tokratni otvoritvi razstave Suhi zid na Krasu, ki je že gostovala v ljubljanskem atriju ZRC SAZU, in so jih izpeljali avtorja razstave, doc. dr. Domen Zupančič in prof. dr. Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, promotor pastirske in duhovne dediščine Krasa, Boris Čok, in kustodinja Pokrajinskega muzeja Koper, arheologinja mag. Maša Sakara Sučević, je bila izražena želja po prenosu znanja funkcionalno domišljene kraške suho zidne gradnje na mlajše »FB« generacije. Kraševec je vselej imel malo vode in veliko kamenja. S tem je preživel in bo moral tudi v bodoče, zato je pametno in pomembno ohranjati stara znanja. Poleg že ustanovljene Organizacije za suhi zid Slovenije, Boris Čok načrtuje ustanovitev društva, ki naj poveže vse kraške poznavalce tovrstne gradnje in tiste, ki bi radi spoznali njene zakonitosti.  



  slika 2: Udeleženci otvoritve (foto: Vanja Debevec)

Enako je sporočilo pol urnega dokumentarno-igranega filma RTV Slovenije Zazidan kamen Krasa, ki ga je na, otvoritvi razstave sledeči, predpremierni ogled prinesel Krasu zavezan režiser in scenarist Jadran Sterle. Film potegne lok od kamna, njegovih tipov, načinov pridobivanja, do različnih funkcionalnih rab suho zidnih gradenj na kraški gmajni. Zgodbo nam s Sterletom predstavijo Boris Čok iz Lokve, Viljem Ražem iz Bazovice in dr. Aleksander Panjek iz Trsta, ki problematiko tehtno umesti v širši življenjski kontekst naših prednikov. V filmu, ki bo na televizijskem sporedu na ogled predvidoma septembra, pa za kratek čas nastopijo tudi učenci razreda učiteljice Mirjam Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača na sprehodu po Učni poti Škocjan.
Med sproščenim druženjem, ki je sledilo uradnemu delu, se je rodilo kar nekaj pobud. Med drugim ta, da bi film moral gostovati z razstavo po kraških šolah, knjižnicah in nenazadnje v Kobilarni Lipica.
 



  slika 3: dr. Gordana Beltram in Jadran Sterle (foto: Borut Lozej)

Ob tem ne bo odveč opozorilo vsem prebujajočim se ljubiteljem suhega zidu, da so slednjega naši predniki postavljali s točno določenim namenom, na točno določen način in na točno določenih lokacijah, kar velja spoštovati, da ne bomo zapadli v estetiziranje in banalizacijo tega segmenta dediščine. Tako res ne kaže v vznesenosti ob ponovnem odkritju pastirskih hišk slednje postavljati vse povprek, npr. na domačem vrtu, kjer nikoli niso stale, tam nimajo neke izpričane kontinuitete, in na način, ki za neko lokacijo ni značilen. Tak primer je ožje zavarovano območje parka Škocjanske jame, kjer pastirskih hišk po pričevanju najstarejših domačinov niso poznali, so pa zato zelo bogati z različnimi izvedbami podpornih suhih zidov in (bližnjih) ledenic.


Pripravila: Darja Kranjc
Fotografija: Vanja Debevec in Borut Lozej


slika 4: Udeleženci predpremiere (foto: Borut Lozej)  



 

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)