Vzpostavitev monitoringa podzemnega toka Reke
V okviru programa pobude skupnosti Interreg IIIA Slo-Ita 2000-2006 smo zaključili projekt »Vzpostavitev monitoringa podzemnega toka Reke«
Slika: Ob izlitju sledila (uranina) v Reko pri Gornjih Vremah septembra 2006.
Partnerji: Park Škocjanske jame, Univerza v Trstu, Univerza v Novi Gorici, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Jamarsko društvo Sežana, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, Nacionalni park Berchtesgaden
Jame, kjer so se izvajale meritve: Škocjanske jame, Kačna jama pri Divači, Jama 1 v Kanjaducah pri Sežani, Brezno v Stršinkni dolini pri Orleku, Labodnica/Grotta Trebiciano pri Trebčah, Čudovita jama Lazarja Jerka/Grotta meravigliosa di Lazzaro Jerko pri Repentabru, Pozzo dei Colombi (Golobova jama) pri Štivanu, izviri Timave.
Aktivnosti: Nakup, postavitev in meritve z instrumenti za merjenje temperature, prevodnosti in nivoja vode (zvezne meritve so se opravljale celo leto na vsako uro); izvedba sledilnega poskusa na reki Reki; biološke in kemijske analize vode; nakup in postavitev dežemerov
Slika: Pritrjevanje instrumenta za merjenje parametrov Reke v Martelovi dvorani v Škocjanskih jamah.
Rezultati: Podzemni tok Reke sestavlja sistem prevodnih kanalov z večjimi vmesnimi dvoranami in lokalnimi zožitvami. Pod aktivnimi rovi kaže na prisotnost velikih kraških, stalno zalitih kanalov. Prvi del okoli 40 km dolge podzemne poti voda prepotuje precej hitro, predvsem zaradi velikega gradienta (približno 300 m padca ali 30 m/km), medtem ko v drugem delu njen padec znaša le še 10 m ali manj kot pol metra na kilometer. Velika nihanja vodne gladine v podzemlju Krasa (večje poplave presegajo 50 m, v preteklosti pa so dosegle tudi preko 100 m višine) so posledica spremenljivega pretoka (od nekaj 10 l/s do več kot 200 m3/s) in lokalnih zožitev. Ob nizkem pretoku potrebuje Reka več kot en mesec, da preteče od Škocjanskih jam do izvirov Timave, poplavni val pa lahko prvi del vodonosnika, npr. do Jame 1 v Kanjaducah, prepotuje zgolj v sedmih urah. Kakovost vode je zaenkrat še na dokaj visoki ravni, o čemer priča tudi veliko število različnih podzemnih živalskih vrst, ki se hitro odzovejo na vsakršno onesnaženje. Človeški ribici Proteus anguinus (Amphibia) predstavlja podzemeljska Reka točko najsevernozahodnejše razširjenosti v vodah Dinarskega krasa. Poleg favne podzemeljske Reke je bogato tudi živalstvo prenikle vode, ki pronica skozi strop in se zbira v manjših ter večjih kotanjicah na dnu rovov in v ponikalnici.
Slika: Okrogla miza na informacijskem centru Parka Škocjanske jame ob zaključku projekta
Zaključki: Kraški vodonosnik je izjemno ranljiv sistem, ki ga napajajo reke ponikalnice (reka Reka je največja med njimi s povprečnim pretokom 8 m3/s) in padavinska voda, ki pronica skozi propustne apnenčaste kamnine. Podzemni pretok po dobro razvitem sistemu kraških kanalov je dokaj hiter, še posebej po močnem deževju. Vsakršno onesnaženje ali razvijanje okolju neprijaznih gospodarskih panog v porečju Reke in na Krasu se zato lahko sprevrže v katastrofalne posledice, kar je potrebno upoštevati ob snovanju razvoja in aktivnosti na območju Krasa in porečja Reke. Takšen čezmejni monitoring je zato velikega pomena, nadaljnje meritve pa bodo omogočile nove izsledke o transportu snovi in pretakanju skozi vodonosnik Krasa ter o genezi jamskih sistemov vzdolž podzemnega toka Reke.
Borut Peric
Slika: Ob izlitju sledila (uranina) v Reko pri Gornjih Vremah septembra 2006.
Partnerji: Park Škocjanske jame, Univerza v Trstu, Univerza v Novi Gorici, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Jamarsko društvo Sežana, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, Nacionalni park Berchtesgaden
Jame, kjer so se izvajale meritve: Škocjanske jame, Kačna jama pri Divači, Jama 1 v Kanjaducah pri Sežani, Brezno v Stršinkni dolini pri Orleku, Labodnica/Grotta Trebiciano pri Trebčah, Čudovita jama Lazarja Jerka/Grotta meravigliosa di Lazzaro Jerko pri Repentabru, Pozzo dei Colombi (Golobova jama) pri Štivanu, izviri Timave.
Aktivnosti: Nakup, postavitev in meritve z instrumenti za merjenje temperature, prevodnosti in nivoja vode (zvezne meritve so se opravljale celo leto na vsako uro); izvedba sledilnega poskusa na reki Reki; biološke in kemijske analize vode; nakup in postavitev dežemerov
Slika: Pritrjevanje instrumenta za merjenje parametrov Reke v Martelovi dvorani v Škocjanskih jamah.
Rezultati: Podzemni tok Reke sestavlja sistem prevodnih kanalov z večjimi vmesnimi dvoranami in lokalnimi zožitvami. Pod aktivnimi rovi kaže na prisotnost velikih kraških, stalno zalitih kanalov. Prvi del okoli 40 km dolge podzemne poti voda prepotuje precej hitro, predvsem zaradi velikega gradienta (približno 300 m padca ali 30 m/km), medtem ko v drugem delu njen padec znaša le še 10 m ali manj kot pol metra na kilometer. Velika nihanja vodne gladine v podzemlju Krasa (večje poplave presegajo 50 m, v preteklosti pa so dosegle tudi preko 100 m višine) so posledica spremenljivega pretoka (od nekaj 10 l/s do več kot 200 m3/s) in lokalnih zožitev. Ob nizkem pretoku potrebuje Reka več kot en mesec, da preteče od Škocjanskih jam do izvirov Timave, poplavni val pa lahko prvi del vodonosnika, npr. do Jame 1 v Kanjaducah, prepotuje zgolj v sedmih urah. Kakovost vode je zaenkrat še na dokaj visoki ravni, o čemer priča tudi veliko število različnih podzemnih živalskih vrst, ki se hitro odzovejo na vsakršno onesnaženje. Človeški ribici Proteus anguinus (Amphibia) predstavlja podzemeljska Reka točko najsevernozahodnejše razširjenosti v vodah Dinarskega krasa. Poleg favne podzemeljske Reke je bogato tudi živalstvo prenikle vode, ki pronica skozi strop in se zbira v manjših ter večjih kotanjicah na dnu rovov in v ponikalnici.
Slika: Okrogla miza na informacijskem centru Parka Škocjanske jame ob zaključku projekta
Zaključki: Kraški vodonosnik je izjemno ranljiv sistem, ki ga napajajo reke ponikalnice (reka Reka je največja med njimi s povprečnim pretokom 8 m3/s) in padavinska voda, ki pronica skozi propustne apnenčaste kamnine. Podzemni pretok po dobro razvitem sistemu kraških kanalov je dokaj hiter, še posebej po močnem deževju. Vsakršno onesnaženje ali razvijanje okolju neprijaznih gospodarskih panog v porečju Reke in na Krasu se zato lahko sprevrže v katastrofalne posledice, kar je potrebno upoštevati ob snovanju razvoja in aktivnosti na območju Krasa in porečja Reke. Takšen čezmejni monitoring je zato velikega pomena, nadaljnje meritve pa bodo omogočile nove izsledke o transportu snovi in pretakanju skozi vodonosnik Krasa ter o genezi jamskih sistemov vzdolž podzemnega toka Reke.
Borut Peric