Voda kot rdeča nit

V četrtek, 21. 4. 2016, smo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici s pomočjo arhitekta Leona Belušiča dodajali pomembne bistriške kamenčke v mozaik razstave Naše dragocenosti od včeraj za jutri Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja Reke, ki deluje v okviru UNESCO programa Človek in biosfera (MAB) v koordinaciji JZ PŠJ. Razstava odbornikov bo v Ilirski Bistrici na ogled do 3. 5. 2016.

uvod (1)
slika 1: Koordinatorica večera Dragica Jaksetič napoveduje predavatelja (foto: Katarina Škrab, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica)

Leon Belušič je svojo pripoved gradil ob starih razglednicah Ilirske Bistrice, ki se v danem trenutku preobrazijo v fotografije trenutnega stanja. Ob njih je razmišljal o tem zakaj je nekoč Ilirska Bistrica imela dušo, spomin, svojo identiteto in bila razpoznavna ter zakaj se vse to sedaj zgublja. Zakaj njena zgodovina ne gradi njene prihodnosti. Analiziral je najrazličnejše posege v tkivo mesta skozi čas in opozoril na postopno brisanje spomina na vodo, ki je bila razlog za nastanek Ilirske Bistrice, saj je le-ta izvorno bila mesto ob, na oziroma z reko.
Reka je ključen kontekst kraja, ki se vpne med Sušec in Bistrico in nato iz trga (placa), - kjer se je nekoč voda videla in v tišini slišala, - razvije proti njunemu sotočju. Mesto v 17., 18., 19. stol. tvorijo hiše značilne za ta prostor po materialu in strukturi, vanj se dostopa skozi mogočne drevorede, v njem se prečka enojne ali dvojne mostove, sveže nažagan les pri pilah diši, ob novih oseh vezanih na prihod železnice se pojavi za le-to značilna arhitektura, v začetku 20. stol. se v kraju pojavi impozantna industrijska arhitektura Tovarne Peketete, kakršne takrat razen v Reki, Trstu in Ljubljani ne srečamo, ... Po prvi svetovni vojni na platoju nad mestom zraste baročno zasnovan kompleks kasarniških stavb – gornje mesto, Fabianijev sodelavec Jager sprojektira svoj edini objekt v Sloveniji – mlekarno, Kindler regenerira smetišče v mestni park, Plečnikov učenec Navinšek sprojektira osnovno šolo, rastejo kvalitetni modernistični objekti reških arhitektov, …

belusic
slika 2: Arhitekt Leon Belušič (foto: Darja Kranjc)

V prostor, ki je bil prvotno zelo racionalen in premišljeno postavljen, nato začno prihajati drugi programi in pozidave, ki ne sledijo več postavljenemu redu, ga ne znajo brati, in mestno strukturo začnejo rahljati. Izginjajo značilni arhitekturni elementi oziroma detajli, ki bi morali biti vpisani v nove arhitekture. Podirajo se drevoredi. Izginjajo pogledi. Izgubljajo se mestni prostori, ki so bili za življenje mesta zelo pomembni. Danes je Ilirska Bistrica skoraj brez pljuč. Energetske sanacije, barvna tihožitja in gorenjski detajli uničujejo podobo kvalitetne arhitekture mesta, ki še čaka na valorizacijo.
Svojo pripoved je arhitekt zaključil z željo, da meščani sami vzamejo stvari v roke in skušajo v bodoče zagotoviti posege, ki bodo dvigovali kvaliteto bivanja v mestu in znali prisluhniti njegovemu spominu in na njem graditi, prostor odpirati in ne dušiti.

publika (2)
slika 3: Občinstvo večera
(foto: Katarina Škrab, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica)

Tako kot arhitekt Belušič, ki je svoje sokrajane pozval h razmisleku in pogovoru, je tudi namen spremljajoče razstave, ki je bila ob tej priložnosti odprta, usmerjanje pozornosti domačinov na bogato dediščino, ki nas obdaja, spodbujanje h pogovorom o njej, premisleku o njenem pomenu na sploh in za identiteto skupnosti ter nenazadnje tudi premisleku o odnosu do svojih prednikov in sebe. Kulturna dediščina je v strokovnih in gospodarskih (turističnih) krogih priznana blagovna znamka, element prepoznavnosti posameznih lokacij s kvalitetno vsebino in smernica za načrtovanje lokalnega trajnostnega razvoja, zato je poziv odbornikov Biosfernega območja Kras in porečja Reke jasen. Pridružite se nam na strani varstva dediščine.

ogled razstave
slika 4: Ob tej priložnosti smo otvorili tudi razstavo Naše dragocenosti od včeraj za jutri Odbora za varstvo kulturne dediščine BOK in PR
(foto: Katarina Škrab, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica)

Pripravila: Darja Kranjc

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)