Virtualno obnovljen Školj
V ponedeljek, 23. 2. 2015, je TKŠD Urbanščica, skupaj s Parkom Škocjanske jame, Slovenija v okviru aktivnosti Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras, v fameljskem Šhti priredila večer, ki je med Vremci požel veliko zanimanja. Arhitekt Juan P. Maschio je na ogled postavil (svoj) virtualno obnovljen grad Školj ter postregel še s številnimi drugimi informacijami in premisleki.
slika: Uvodni pozdrav predsednice TKŠD Urbanščica Mirjam Frankovič Franetič
Maschio je v naše kraje prišel pred petimi leti iz Argentine, natančneje iz Buenos Airesa in je potomec slovenskih izseljencev. Arhitekturo je doštudiral na izpostavi tržaške univerze v Gorici. Za svojo diplomsko nalogo pa se je štiri leta posvečal raziskovanju in detajlnemu (virtualnemu) rekonstruiranju gradu Školj.
Za potrebe naloge je raziskal zgodovino gradu, ki mu je sledil od 13. stol., ga v svojem največjem sijaju uzrl v času barona Janeza Franca Rosettija, v 17. stol., ter raziskal njegov zaton in propad s pričekom v sredini 19. stol. Zbiral je pričevanja med domačini, se pogovarjal z lastnico, popisal dele gradu, ki so se porazgubili po okoliških krajih. V Sloveniji in Italiji je pregledoval katastre, iskal likovne upodobitve gradu in fotografije ter dokument o gradu našel celo v Estoniji. Natačno je poslikal, premeril in dokumentiral ruševine gradu ter skušal določiti vse ključne tehnične, konstrukcijske rešitve in materiale izvoro rabljene na gradu. Kjer mu fotografije in ruševine niso povedale dovolj, je raziskal rešitve na sorodnih grajskih objektih v okolici. In tako je počasi na svojem računalniku obnovil grad in diplomiral.
slika 2: Juan P. Maschio
Po nekaj letih se je vrnil na grad, - ki je v zasebni lasti, lastnica pa nima interesa za njegovo sanacijo, - in ponovno poslikal stanje ter v fotografski objektiv hote ali nehote presenetljivo ujel ritem rušenja ruševin. Še več, natančno je označil na katerih mestih, bodo odpadli naslednji kosi kamna. Prisotne je opozoril, da se čas na gradu ni ustavil. Presenetljivo teče naprej. Poudaril je, da če se ne bo poskrbelo vsaj za osnovno utrditev ruševin, - za kar po njegovih besedah ni potrebno veliko denarja, - bomo kmalu ob naslednji detajl in tako naprej.
Po ustnemu izročilu naj bi bil v 2. pol. 19. stol. grad podarjen Fameljcem, zato jim je Maschio še dodatno položil na srce naj le-ti pazijo kaj se z gradom dogaja in preprečijo odnašanje kosov z ruševin ter tako poskrbijo za ohranjanje njegove integritete. Občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič je prisotnim predlagala morebitno izvedbo čistilne akcije. Glede obnove ruševin, kot so jih so jih obnovili na primeru iz Švice, ki ga je pokazal Maschio, so udeleženci izpostavili drugačno slovensko realnost. Kljub temu je bilo čutiti načelno strinjanje, da bi kazalo kaj narediti za utrditev in ohranitev obstoječega stanja.
slika 3: Predstavitev informacijskih tabel za območje Vrem
Na koncu sta Mirjam Frankovič Franetič in Darja Kranjc predstavili informacijske table za določene kulturne znamenitosti na Vremskem, ki so bile izdelane v letu 2014 kot rezultat zadnjih treh let dela v okviru UNESCO programa Človek in Biosfera ter se bodo v letu 2015 postavile na terenu.
Hvaležni za številno podporo in odprti za predloge in pobude se v imenu Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras vsem lepo zahvaljujemo, Juanu P. Maschiu pa želimo, da ga strast do (naše) kulturne dediščine nikoli ne bi zapustila, temveč bi ga še dolgo navdihovala in povezala s koreninami svojih prednikov.
Pripravila: Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc in Vanja Debevec
slika: Uvodni pozdrav predsednice TKŠD Urbanščica Mirjam Frankovič Franetič
Maschio je v naše kraje prišel pred petimi leti iz Argentine, natančneje iz Buenos Airesa in je potomec slovenskih izseljencev. Arhitekturo je doštudiral na izpostavi tržaške univerze v Gorici. Za svojo diplomsko nalogo pa se je štiri leta posvečal raziskovanju in detajlnemu (virtualnemu) rekonstruiranju gradu Školj.
Za potrebe naloge je raziskal zgodovino gradu, ki mu je sledil od 13. stol., ga v svojem največjem sijaju uzrl v času barona Janeza Franca Rosettija, v 17. stol., ter raziskal njegov zaton in propad s pričekom v sredini 19. stol. Zbiral je pričevanja med domačini, se pogovarjal z lastnico, popisal dele gradu, ki so se porazgubili po okoliških krajih. V Sloveniji in Italiji je pregledoval katastre, iskal likovne upodobitve gradu in fotografije ter dokument o gradu našel celo v Estoniji. Natačno je poslikal, premeril in dokumentiral ruševine gradu ter skušal določiti vse ključne tehnične, konstrukcijske rešitve in materiale izvoro rabljene na gradu. Kjer mu fotografije in ruševine niso povedale dovolj, je raziskal rešitve na sorodnih grajskih objektih v okolici. In tako je počasi na svojem računalniku obnovil grad in diplomiral.
slika 2: Juan P. Maschio
Po nekaj letih se je vrnil na grad, - ki je v zasebni lasti, lastnica pa nima interesa za njegovo sanacijo, - in ponovno poslikal stanje ter v fotografski objektiv hote ali nehote presenetljivo ujel ritem rušenja ruševin. Še več, natančno je označil na katerih mestih, bodo odpadli naslednji kosi kamna. Prisotne je opozoril, da se čas na gradu ni ustavil. Presenetljivo teče naprej. Poudaril je, da če se ne bo poskrbelo vsaj za osnovno utrditev ruševin, - za kar po njegovih besedah ni potrebno veliko denarja, - bomo kmalu ob naslednji detajl in tako naprej.
Po ustnemu izročilu naj bi bil v 2. pol. 19. stol. grad podarjen Fameljcem, zato jim je Maschio še dodatno položil na srce naj le-ti pazijo kaj se z gradom dogaja in preprečijo odnašanje kosov z ruševin ter tako poskrbijo za ohranjanje njegove integritete. Občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič je prisotnim predlagala morebitno izvedbo čistilne akcije. Glede obnove ruševin, kot so jih so jih obnovili na primeru iz Švice, ki ga je pokazal Maschio, so udeleženci izpostavili drugačno slovensko realnost. Kljub temu je bilo čutiti načelno strinjanje, da bi kazalo kaj narediti za utrditev in ohranitev obstoječega stanja.
slika 3: Predstavitev informacijskih tabel za območje Vrem
Na koncu sta Mirjam Frankovič Franetič in Darja Kranjc predstavili informacijske table za določene kulturne znamenitosti na Vremskem, ki so bile izdelane v letu 2014 kot rezultat zadnjih treh let dela v okviru UNESCO programa Človek in Biosfera ter se bodo v letu 2015 postavile na terenu.
Hvaležni za številno podporo in odprti za predloge in pobude se v imenu Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras vsem lepo zahvaljujemo, Juanu P. Maschiu pa želimo, da ga strast do (naše) kulturne dediščine nikoli ne bi zapustila, temveč bi ga še dolgo navdihovala in povezala s koreninami svojih prednikov.
Pripravila: Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc in Vanja Debevec