V Parku Škocjanske jame podelili državno nagrado Rada Smerduja
Državna nagrada na področju ohranjanja narave Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je prejemnik državne nagrade na področju ohranjanja narave, ki jo je ministrstvo za naravne vire in prostor letos podelilo prvič. Za nagrado Rada Smerduja, ki so jo podelili danes v Parku Škocjanske jame, se je potegovalo deset kandidatov, z njo pa želi ministrstvo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave.
Nagrado si je DOPPS, ki letos praznuje 45 let delovanja in je tudi član globalne organizacije BirdLife International, prislužilo za velik prispevek k varstvu narave v Sloveniji. Društvo, ki sodi med večje nevladne organizacije na področju varstva narave v Sloveniji z več kot tisoč člani, 30 zaposlenimi in s široko mrežo več kot 500 usposobljenih prostovoljcev, predstavlja središče razvoja stroke na področju varstva ptic in njihovega življenjskega okolja. S tem širše vpliva na varstvo in obnovo narave, je zgled in kaže pot učinkovitemu naravovarstvu v Sloveniji, so zapisali v obrazložitvi nagrade.
DOPPS je prispeval k ustanovitvi treh naravnih rezervatov, ki jih tudi sam upravlja: Škocjanskega zatoka, Ormoških lagun in Iškega morosta. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so prispevali strokovne podlage za določitev območij omrežja Natura 2000 po Direktivi o pticah. Upravljajo z največjo bazo ornitoloških podatkov v Sloveniji, svoje znanje in izsledke raziskav delijo v različnih publikacijah in revijah, poseben poudarek pa dajejo tudi izobraževanju in vzgoji mladih.
Kot je dejala predsednica društva dr. Tanja Šumrada, »nagrada prihaja v pravem času«. »Biodiverzitetna kriza je skupaj s podnebno krizo eden od ključnih družbenih izzivov današnjega časa. Prav je, da država tudi na tak način promovira področje naravovarstva, ki je zelo pomembno in tudi zelo zahtevno.« Kot je še dodala, sta pred naravovarstveniki zlasti dva izziva: boljša integracija varstva narave v druge sektorje, kot so ribištvo, gozdarstvo in kmetijstvo, ter približati varstvo narave širši javnosti, ki pri komuniciranju pogreša predvsem jasna sporočila.
Kot je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je namreč prav narava razvojna prednost Slovenije, ki se ponaša z dolgo tradicijo varstva narave in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v Evropi. Skoraj 40 odstotkov slovenskega ozemlja je namreč zavarovanih z Naturo 2000. »Slovenija je zelena destinacija, ki v zadnjih letih pospešeno pridobiva na tej prepoznavnosti. Naravne lepote so za turiste med pomembnejšimi motivi za obisk Slovenije. Z novonastalim ministrstvom za naravne vire in prostor in vzpostavitvijo direktorata za naravo pa je ta poudarek na ohranjanju narave dobil še dodaten pomen,« je izpostavil.
»S podarjeno biotsko raznovrstnostjo pa pride tudi velika odgovornost. Odgovornost, da jo ohranjamo in predamo ohranjeno tudi naslednjim generacijam,« je poudarila predsednica odbora za podeljevanje, sicer generalna direktorica direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler in pozvala k spoštovanju treh načel, ki jih je pri delu za naravo udejanjal tudi Rado Smerdu: skupinsko delo za skupne cilje, strpnost in odločnost.
Da so nagrado, poimenovano po priznanem slovenskem naravovarstveniku, biologu in jamarju Radu Smerduju prvič podelili prav v Parku Škocjanske jame, ni naključje. Kot je dejala v. d. direktorice Parka Škocjanske jame Polona Kovačič si je Smerdu namreč zadal nalogo, da pripravi utemeljitev in dokumentacijo za kandidaturo Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne dediščine in to nalogo predano vodil vse do tragične smrti leta 1984. Biolog in naravovarstvenik dr. Peter Skoberne, ki je predstavil lik in delo Smerduja, pa je dodal, da si njegovi nekdanji sopotniki želijo predvsem, da bi ta nagrada oživila duh naravovarstva.
Za nagrado Rada Smerduja, ki jo država podeljuje enkrat letno, praviloma na rojstni dan Rada Smerduja (1949 - 1984) 14. junija, se je sicer potegovalo deset posameznikov, zavodov in organizacij, odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave pa je poleg glavne nagrade med desetimi kandidati podelil še dve posebni zahvali, in sicer Javnemu zavodu Kozjanski park za aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov ter Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine za delo na prepoznavnosti evrazijske vidre kot ogrožene krovne vrste celinskih vodnih ekosistemov, raziskovanje njene ekologije in razširjenosti v Sloveniji ter aplikacijo njene sporočilne vrednosti v izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti celinskih voda.
Nagrado si je DOPPS, ki letos praznuje 45 let delovanja in je tudi član globalne organizacije BirdLife International, prislužilo za velik prispevek k varstvu narave v Sloveniji. Društvo, ki sodi med večje nevladne organizacije na področju varstva narave v Sloveniji z več kot tisoč člani, 30 zaposlenimi in s široko mrežo več kot 500 usposobljenih prostovoljcev, predstavlja središče razvoja stroke na področju varstva ptic in njihovega življenjskega okolja. S tem širše vpliva na varstvo in obnovo narave, je zgled in kaže pot učinkovitemu naravovarstvu v Sloveniji, so zapisali v obrazložitvi nagrade.
DOPPS je prispeval k ustanovitvi treh naravnih rezervatov, ki jih tudi sam upravlja: Škocjanskega zatoka, Ormoških lagun in Iškega morosta. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so prispevali strokovne podlage za določitev območij omrežja Natura 2000 po Direktivi o pticah. Upravljajo z največjo bazo ornitoloških podatkov v Sloveniji, svoje znanje in izsledke raziskav delijo v različnih publikacijah in revijah, poseben poudarek pa dajejo tudi izobraževanju in vzgoji mladih.
Kot je dejala predsednica društva dr. Tanja Šumrada, »nagrada prihaja v pravem času«. »Biodiverzitetna kriza je skupaj s podnebno krizo eden od ključnih družbenih izzivov današnjega časa. Prav je, da država tudi na tak način promovira področje naravovarstva, ki je zelo pomembno in tudi zelo zahtevno.« Kot je še dodala, sta pred naravovarstveniki zlasti dva izziva: boljša integracija varstva narave v druge sektorje, kot so ribištvo, gozdarstvo in kmetijstvo, ter približati varstvo narave širši javnosti, ki pri komuniciranju pogreša predvsem jasna sporočila.
Kot je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je namreč prav narava razvojna prednost Slovenije, ki se ponaša z dolgo tradicijo varstva narave in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v Evropi. Skoraj 40 odstotkov slovenskega ozemlja je namreč zavarovanih z Naturo 2000. »Slovenija je zelena destinacija, ki v zadnjih letih pospešeno pridobiva na tej prepoznavnosti. Naravne lepote so za turiste med pomembnejšimi motivi za obisk Slovenije. Z novonastalim ministrstvom za naravne vire in prostor in vzpostavitvijo direktorata za naravo pa je ta poudarek na ohranjanju narave dobil še dodaten pomen,« je izpostavil.
»S podarjeno biotsko raznovrstnostjo pa pride tudi velika odgovornost. Odgovornost, da jo ohranjamo in predamo ohranjeno tudi naslednjim generacijam,« je poudarila predsednica odbora za podeljevanje, sicer generalna direktorica direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler in pozvala k spoštovanju treh načel, ki jih je pri delu za naravo udejanjal tudi Rado Smerdu: skupinsko delo za skupne cilje, strpnost in odločnost.
Da so nagrado, poimenovano po priznanem slovenskem naravovarstveniku, biologu in jamarju Radu Smerduju prvič podelili prav v Parku Škocjanske jame, ni naključje. Kot je dejala v. d. direktorice Parka Škocjanske jame Polona Kovačič si je Smerdu namreč zadal nalogo, da pripravi utemeljitev in dokumentacijo za kandidaturo Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne dediščine in to nalogo predano vodil vse do tragične smrti leta 1984. Biolog in naravovarstvenik dr. Peter Skoberne, ki je predstavil lik in delo Smerduja, pa je dodal, da si njegovi nekdanji sopotniki želijo predvsem, da bi ta nagrada oživila duh naravovarstva.
Za nagrado Rada Smerduja, ki jo država podeljuje enkrat letno, praviloma na rojstni dan Rada Smerduja (1949 - 1984) 14. junija, se je sicer potegovalo deset posameznikov, zavodov in organizacij, odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave pa je poleg glavne nagrade med desetimi kandidati podelil še dve posebni zahvali, in sicer Javnemu zavodu Kozjanski park za aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka in ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov ter Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine za delo na prepoznavnosti evrazijske vidre kot ogrožene krovne vrste celinskih vodnih ekosistemov, raziskovanje njene ekologije in razširjenosti v Sloveniji ter aplikacijo njene sporočilne vrednosti v izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti celinskih voda.
Na prvi fotografiji vsi trije nagrajenci z ministrom (z leve): LUTRA, predsednica odbora za podelitev nagrade, DOPPS, Jože Novak in Kozjanski park.