V parku je bilo pestro
V nedeljo, 25. 5. 2008 se je na območju parka Škocjanske jame praznoval njegov dan, Jamski praznik, »Belajtnga«. Raznovrstno dogajanje s praznično mašo, otvoritvijo nadstreška v Globočaku, ogledom jam, muzejskih zbirk, kulturnih spomenikov, razstav in demonstracij, je popestrila ponudba kraških in brkinskih pridelkov in izdelkov, gostinska ponudba, delavnice za najmlajše, družabne igre za malo starejše in nastop Pihalnega orkestra Divača ter glasbenih skupin Navihani Lisjaki in Skupine Skupina.
slika: Otvoritev nadstreška je bila zgodovinski dogodek (foto: Borut Peric)
Simbolično prižiganje karbidovk v Tihi jami je tudi letos naznanilo pričetek Dneva parka Škocjanske jame, Jamskega praznika – »Belajtnge«, a šele po praznični maši in slovesni otvoritvi nadstreška vhoda v jamo. Da je bila slednja še posebej doživeta, sta poskrbela govornika, divaški župan Matija Potokar in direktor Parka Albin Debevec, ki sta, ob spremljavi harmonike Jerneja Babudra iz Naklega, v svojo sredo povabila dolgoletno organizatorko obiska, promotorko jam in prodajalko vstopnic, ki je službo nastopila že takoj po letu 1947. Milka Gombač iz Matavuna, obenem najstarejša prebivalka ožjega zavarovanega območja parka, je slavnostno prerezala trak in obiskovalci so se lahko spustili v škocjanski podzemni svet iz preteklosti v sedanjost.
Vonj velikih osvetlitev izpred druge svetovne vojne, je že drugo leto pomagal pričarati Hans Krafft iz narodnega parka Berchtesgaden na Bavarskem, ki je poleg naravovarstvenih nadzornikov Parka, posodil večino originalnih karbidnih svetilk, da je lahko vodniška in naravovarstveno nadzorna služba Parka pripravila pristno osvetlitev v delu jame. Žal se v bodoče postavlja vprašanje ali bo ta prikaz sploh še mogoč, saj na slovenskem trgu karbida ni več mogoče kupiti.
Ob poti po jami, Veliki in Mali dolini je za varnost obiskovalcev in naravnih vrednot skrbelo dvajset naravovarstvenih nadzornikov, honorarnih vodnikov, študentov in ostalih zaposlenih na upravi Parka. Po prihodu iz jame je obiskovalce pričakala raznovrstna ponudba na stojnicah. Izbirali so lahko med kulinaričnimi dobrotami Društva kmetic sežanske regije; brinjevcem in slivovko kmetije Šiškovič iz Slivja; ovčjim sirom Centra za sonaravno rekultiviranje Vremščica; vinom in medom članov Razvojnega društva Pliska; češnjami in drugim sadjem kmetije Kovačič iz Beke; raznoraznimi pridelki, z »žvižgovcem« na čelu, kmetije Tomažič iz Tater; izdelki iz kozjega mleka kmetije Štemberger iz Vrbice; sadnimi likerji, kisom in krhlji kmetije Biščak iz Buj ter medom in medenimi izdelki čebelarja Ivančič Bruna iz Naklega. V prostorih Turističnega društva Škocjan so članice društva postregle z domačim pecivom in obenem predstavljale razstavo Darje Ivančič in Boruta Perica o življenju v parku včeraj in danes ter utrinke iz lanske Belajtnge. Za popestritev so poskrbele tudi članice Kulturno turistično športnega društva Prem, ki so demonstrirale izdelavo rož iz krep papirja. Učenci in učiteljice OŠ Bogomirja Magajne iz Divače so predstavljali Vodno učno pot (mentorica Mirjam Trampuž) in raziskovalno nalogo Posvojimo jablano (mentorici Barbara Jazbec, Tatjana Živec), za katero so letos prejeli dve zlati odličji v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Dijaki programa aranžerski tehnik SŠ Srečka Kosovela Sežana so z učiteljico predstavljali raziskovalno nalogo Pravce s kraške gmajne (mentorica Maja Prešeren) za katero so v projektu Več znanja – več turizma letos prejeli srebrno odličje.
slika: Tudi letos mlaja nista manjkala (foto: Marjeta Malešič)
Domačinki Vilma Žnidarčič in Darja Ivančič sta na trgu v Matavunu dekleta učili izdelovanja venčkov in verižic iz rož, naravovarstvena nadzornica, Marijaliza Fajdiga pa je, ob pomoči honorarno zaposlene vodnice, dečke učila izdelovati »pokalce« iz bezgovih in jesenovih vej. Otroke, ki jih izdelovanje ni pritegnilo, so skupaj z Alenko Hrib povabile k risanju s kredo. Mlajši domačini so bili organizirani v fotoreportersko sekcijo prireditve, izkazali pa so se tudi kot usmerjevalci prometa. Ta je bil letos skrbno nadzorovan in usmerjan s strani dobro uigrane ekipe.
Na ogled so bile cel dan vse muzejske zbirke Parka Škocjanske jame in cerkev sv. Kancijana. V Matavunu in Škocjanu je igral Pihalni orkester Divača. V Škocjanu pred Jkopinovim skednjem je Andrej Škibin iz Centra za sonaravno rekultiviranje Vremščica, s pomočjo Sandija Fedrigota, demonstriral striženje ovac. Istočasno so se v Matavunu zbirale prijave za turnir v »škrovanju«. Kot absolutni zmagovalec turnirja se je izkazala skupina Vremcev, ki so jo sestavljali Grandič Ivan, Martinčič Mirko in Magajna Robert. Sledila je domača ekipa Matavuncev bratov Gombač, ki se jim je ob tej priložnosti pridružil Andrej Cerkvenik. Tretji so bili Škrl Zdravko, Svetina Rudi in Dujc Zmago iz Škofelj. Kot četrta se je uvrstila edina ženska ekipa turnirja z Darjo Hrib, Alenko Hrib in Darjo Ivančič iz JZ PŠJ. Medtem se je v Betanji na turistični kmetiji Pr Betanci že začela »briškuljada«, katere zmagovalec je bil igralni par Cerkvenik-Babuder iz Kozine. Sledil je dvojec Grandič-Žnidarčič iz Vrem in Matavuna. Tretje mesto pa sta zasedla Čepar in Poles iz Kozine in Tubelj.
slika: Na stojnicah je bilo veliko dobrega (foto: Jasmina in Darja Ivančič)
Tako kot Pr Betanci, so hrano in pijačo obiskovalcem praznika nudili Pr Vncki in v Gostilni pri jami. Za glasbo in prijetno počutje so na terasi poskrbeli Navihani Lisjaki. Najustrajnejši so Pr Betanci ob spremljavi Skupine Skupina z druženjem nadaljevali pozno v noč.
Da je praznik uspel, je bilo potrebnih kar nekaj tednov intenzivnih priprav, ki sta jih koordinirali Darja Kranjc in Katja Fedrigo, ob nepogrešljivi pomoči Darje Ivančič ter tehtnih nasvetov marsikaterega domačina in zaposlenega JZ PŠJ. Izpeljava praznika je bila v izvedbeni fazi skupinsko delo, kjer so sodelovali skoraj vsi domačini in parkovci.
Nekaterim med njimi gre še posebna zahvala za vso požrtvovalnost.
Organizatorji in soorganizatorji smo lahko ponosni, da je vseh 1600 obiskovalcev Jamskega praznika iz naših krajev odhajalo zadovoljnih, hkrati pa je bil dosežen tudi glavni namen praznika, ki na koncu, po skupnem obsežnem delu, pomeni druženje in zabavo vseh nas.
Pripravila: Darja Kranjc
sliki: Za mlajše in malo starejše je bilo poskrbljeno (foto: Marjeta Malešič ter Jasmina in Darja Ivančič)
slika: Otvoritev nadstreška je bila zgodovinski dogodek (foto: Borut Peric)
Simbolično prižiganje karbidovk v Tihi jami je tudi letos naznanilo pričetek Dneva parka Škocjanske jame, Jamskega praznika – »Belajtnge«, a šele po praznični maši in slovesni otvoritvi nadstreška vhoda v jamo. Da je bila slednja še posebej doživeta, sta poskrbela govornika, divaški župan Matija Potokar in direktor Parka Albin Debevec, ki sta, ob spremljavi harmonike Jerneja Babudra iz Naklega, v svojo sredo povabila dolgoletno organizatorko obiska, promotorko jam in prodajalko vstopnic, ki je službo nastopila že takoj po letu 1947. Milka Gombač iz Matavuna, obenem najstarejša prebivalka ožjega zavarovanega območja parka, je slavnostno prerezala trak in obiskovalci so se lahko spustili v škocjanski podzemni svet iz preteklosti v sedanjost.
Vonj velikih osvetlitev izpred druge svetovne vojne, je že drugo leto pomagal pričarati Hans Krafft iz narodnega parka Berchtesgaden na Bavarskem, ki je poleg naravovarstvenih nadzornikov Parka, posodil večino originalnih karbidnih svetilk, da je lahko vodniška in naravovarstveno nadzorna služba Parka pripravila pristno osvetlitev v delu jame. Žal se v bodoče postavlja vprašanje ali bo ta prikaz sploh še mogoč, saj na slovenskem trgu karbida ni več mogoče kupiti.
Ob poti po jami, Veliki in Mali dolini je za varnost obiskovalcev in naravnih vrednot skrbelo dvajset naravovarstvenih nadzornikov, honorarnih vodnikov, študentov in ostalih zaposlenih na upravi Parka. Po prihodu iz jame je obiskovalce pričakala raznovrstna ponudba na stojnicah. Izbirali so lahko med kulinaričnimi dobrotami Društva kmetic sežanske regije; brinjevcem in slivovko kmetije Šiškovič iz Slivja; ovčjim sirom Centra za sonaravno rekultiviranje Vremščica; vinom in medom članov Razvojnega društva Pliska; češnjami in drugim sadjem kmetije Kovačič iz Beke; raznoraznimi pridelki, z »žvižgovcem« na čelu, kmetije Tomažič iz Tater; izdelki iz kozjega mleka kmetije Štemberger iz Vrbice; sadnimi likerji, kisom in krhlji kmetije Biščak iz Buj ter medom in medenimi izdelki čebelarja Ivančič Bruna iz Naklega. V prostorih Turističnega društva Škocjan so članice društva postregle z domačim pecivom in obenem predstavljale razstavo Darje Ivančič in Boruta Perica o življenju v parku včeraj in danes ter utrinke iz lanske Belajtnge. Za popestritev so poskrbele tudi članice Kulturno turistično športnega društva Prem, ki so demonstrirale izdelavo rož iz krep papirja. Učenci in učiteljice OŠ Bogomirja Magajne iz Divače so predstavljali Vodno učno pot (mentorica Mirjam Trampuž) in raziskovalno nalogo Posvojimo jablano (mentorici Barbara Jazbec, Tatjana Živec), za katero so letos prejeli dve zlati odličji v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Dijaki programa aranžerski tehnik SŠ Srečka Kosovela Sežana so z učiteljico predstavljali raziskovalno nalogo Pravce s kraške gmajne (mentorica Maja Prešeren) za katero so v projektu Več znanja – več turizma letos prejeli srebrno odličje.
slika: Tudi letos mlaja nista manjkala (foto: Marjeta Malešič)
Domačinki Vilma Žnidarčič in Darja Ivančič sta na trgu v Matavunu dekleta učili izdelovanja venčkov in verižic iz rož, naravovarstvena nadzornica, Marijaliza Fajdiga pa je, ob pomoči honorarno zaposlene vodnice, dečke učila izdelovati »pokalce« iz bezgovih in jesenovih vej. Otroke, ki jih izdelovanje ni pritegnilo, so skupaj z Alenko Hrib povabile k risanju s kredo. Mlajši domačini so bili organizirani v fotoreportersko sekcijo prireditve, izkazali pa so se tudi kot usmerjevalci prometa. Ta je bil letos skrbno nadzorovan in usmerjan s strani dobro uigrane ekipe.
Na ogled so bile cel dan vse muzejske zbirke Parka Škocjanske jame in cerkev sv. Kancijana. V Matavunu in Škocjanu je igral Pihalni orkester Divača. V Škocjanu pred Jkopinovim skednjem je Andrej Škibin iz Centra za sonaravno rekultiviranje Vremščica, s pomočjo Sandija Fedrigota, demonstriral striženje ovac. Istočasno so se v Matavunu zbirale prijave za turnir v »škrovanju«. Kot absolutni zmagovalec turnirja se je izkazala skupina Vremcev, ki so jo sestavljali Grandič Ivan, Martinčič Mirko in Magajna Robert. Sledila je domača ekipa Matavuncev bratov Gombač, ki se jim je ob tej priložnosti pridružil Andrej Cerkvenik. Tretji so bili Škrl Zdravko, Svetina Rudi in Dujc Zmago iz Škofelj. Kot četrta se je uvrstila edina ženska ekipa turnirja z Darjo Hrib, Alenko Hrib in Darjo Ivančič iz JZ PŠJ. Medtem se je v Betanji na turistični kmetiji Pr Betanci že začela »briškuljada«, katere zmagovalec je bil igralni par Cerkvenik-Babuder iz Kozine. Sledil je dvojec Grandič-Žnidarčič iz Vrem in Matavuna. Tretje mesto pa sta zasedla Čepar in Poles iz Kozine in Tubelj.
slika: Na stojnicah je bilo veliko dobrega (foto: Jasmina in Darja Ivančič)
Tako kot Pr Betanci, so hrano in pijačo obiskovalcem praznika nudili Pr Vncki in v Gostilni pri jami. Za glasbo in prijetno počutje so na terasi poskrbeli Navihani Lisjaki. Najustrajnejši so Pr Betanci ob spremljavi Skupine Skupina z druženjem nadaljevali pozno v noč.
Da je praznik uspel, je bilo potrebnih kar nekaj tednov intenzivnih priprav, ki sta jih koordinirali Darja Kranjc in Katja Fedrigo, ob nepogrešljivi pomoči Darje Ivančič ter tehtnih nasvetov marsikaterega domačina in zaposlenega JZ PŠJ. Izpeljava praznika je bila v izvedbeni fazi skupinsko delo, kjer so sodelovali skoraj vsi domačini in parkovci.
Nekaterim med njimi gre še posebna zahvala za vso požrtvovalnost.
Organizatorji in soorganizatorji smo lahko ponosni, da je vseh 1600 obiskovalcev Jamskega praznika iz naših krajev odhajalo zadovoljnih, hkrati pa je bil dosežen tudi glavni namen praznika, ki na koncu, po skupnem obsežnem delu, pomeni druženje in zabavo vseh nas.
Pripravila: Darja Kranjc
sliki: Za mlajše in malo starejše je bilo poskrbljeno (foto: Marjeta Malešič ter Jasmina in Darja Ivančič)