Svetovni dan mokrišč

Svetovni dan mokrišč praznujemo vsako leto 2. februarja. Letošnja tema je namenjena razmisleku o pomenu mokrišč za blaginjo ljudi.

Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne ter zdravje in dobro počutje ljudi.
Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoz in rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov itd. ) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030.

Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča

V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z Ramsarsko konvencijo, ki je prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč ter njihovih naravnih virov. Slovenija je pristopila k sporazumu leta 1992. V Sloveniji so na Ramsarski seznam uvrščeni: mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).

Kljub številnim koristim, ki jih imajo ljudje od mokrišč, pa so mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo. Mokrišča izgubljamo trikrat hitreje kot gozdove. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 odstotkov, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 odstotkov. 

Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednje je bistvenega pomena za premagovanje podnebno-biotske krize in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

V zadnjih letih so v Sloveniji potekali in še potekajo projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Projekti so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem. 

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)