2. februar je svetovni dan mokrišč. Letošnje obeleževanje poteka v okviru Organizacije združenih narodov pod sloganom: Ukrepanje za mokrišča za ljudi in naravo (ang. Wetlands Action for People and Nature). S tem želi OZN spodbuditi večja vlaganja v ohranjanje in obnovo mokrišč. Ta predstavljajo enega najhitreje izginjajočih ekosistemov na svetu - ocenjujejo, da smo v zadnjih 300 letih izgubili 90 odstotkov površin mokrišč. V nadaljevanju na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor navajajo še, da so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa jim mokrišča služijo kot postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.
Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem. Med njimi so naravni rezervat Zelenci, ki predstavlja eno najbolj obiskanih mokrišč alpskega dela Slovenije, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok. Slednja sta predstavnika slanih mokrišča v Sloveniji. (Vir: https://www.gov.si/novice/2022-01-31-mokrisca-delajo-24-ur-na-dan-za-naravo-in-ljudi/)