Strokovna delavnica v sklopu projekta Škocjan-RisnjakStručna radionica u sklopu projekta Škocjan-Risnjak
06.06.2014 Park Škocjanske jame je v sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici v četrtek, 5. junija, v okviru čezmejnega projekta Škocjan-Risnjak v prostorih knjižnice organiziral strokovno delavnico na temo »Upravljanje z vodnimi viri na območju parkov Škocjanske jame in Risnjak«. Na delavnici so strokovnjaki, predstavniki parkov ter lokalno prebivalstvo in deležniki razpravljali o pomenu in možnostih trajnostnega upravljanja z vodnimi viri čezmejnega kraškega vodonosnika na širšem območju Snežnika in Gorskega Kotarja. Predstavljena sta bila tudi oba parka, ki zajemata pomemben del tega območja.
U okviru prekograničnog projekta Škocjan-Risnjak, Park Škocjanske jame u suradnji sa Knjižnicom Makse Samsa u Ilirskoj Bistrici, organizirao je stručnu radionicu na temu "Upravljanje sa vodnim resursima na području parkova Škocjanske jame i Risnjak", u četvrtak, 5.lipnja, u prostorijama knjižnice. Na radionici su stručnjaci, predstavnici oba parka te lokalno stanovništvo i dionici, raspravljali o značaju i mogućnostima održivog upravljanja vodnim resursima prekograničnog krškog vodonosnika na širem području Snežnika i Gorskog Kotara. Predstavljena su bila oba parka, koja obuhvaćaju važan udio ovoga područja.
Slika 1: Na začetku delavnice je Nacionalni park Risnjak predstavil njihov direktor Miljenko Gašparac.
Slika 1: Na početku radionice Nacionalni park Risnjak predstavio je njihov ravnatelj Miljenko Gašparac
Po uvodnem pozdravu v. d. direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, je Miljenko Gašparac, direktor Narodnega parka Risnjak, predstavil sosednji hrvaški park. Orisal je razvoj parka, njegove naravne in kulturne značilnosti ter sistem varovalnih con in režimov upravljanja. Izpostavil je dolgoletno uspešno sodelovanje s Parkom Škocjanske jame, posebej pa tudi aktivnosti, ki jih park izvaja v okviru projekta Škocjan-Risnjak.
Stojan Ščuka je udeležencem na kratko predstavil domači park Škocjanske jame, njegov razvoj, naravne in kulturne značilnosti. Posebej je poudaril vpetost parka v mednarodne konvencije in programe: Konvencija o svetovni dediščini - UNESCO, Ramsarska konvencija in program MAB. V nadaljevanju je domačinom predstavil vizijo nadaljnjega razvoja parka ter poudaril pomen sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
Nakon uvodnog pozdrava v.d. ravnatelja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, Miljenko Gašparac, ravnatelj Nacionalnog parka Risnjka, predstavio je susjedni hrvatski park. Slikovito je prikazao razvoj parka, njegove prirodne i kulturne znamenitosti te sistem zaštitnih zona i režime upravljanja. Istaknuo je i dugogodišnju suradnju sa Parkom Škocjanske jame, posebice aktivnosti koje park provodi u okviru projekta Škocjan-Risnjak.
Stojan Ščuka sudionicima je ukratko predstavio domaći park Škocjanske jame, njegov razvoj te prirodne i kulturne znamenitosti. Posebno je istaknuo integraciju parka u međunarodne konvencije i programe: Konvencija o svjetskoj baštini - UNESCO, Ramsarska konvencija i program MAB. U nastavku je mještanima predstavio i viziju daljnjeg razvoja parka te istaknuo važnost sudjelovanja sa lokalnim zajednicama.
Slika 2: Delavnice se je udeležilo 50 ljudi, ki so za vključevanje v upravljenje z vodnimi viri pokazali veliko zanimanje.
Slika 2: Radionici je prisustvovalo 50 osoba, koje su pokazale veliko zanimanje za uključivanje u upravljanje vodnim resursima
Borut Peric, vodja projekta Skupni sistem vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodnim viri parkov Škocjanske jame in Risnjak, je podrobneje predstavil projekt, slovenske in hrvaške partnerje ter ključne projektne cilje in aktivnosti. Poudaril je, da se je projekt rodil iz spoznanja, da je v občutljivem kraškem čezmejnem območju potrebno posebno skrb posvečati preventivnemu delovanju in ozaveščanju v zvezi z varovanjem vodnih virov. S tem namenom bo v okviru projekta izdelano primerjalno vrednotenje upravljanja z vodnimi viri na obeh straneh meje, izvedene bodo dodatne raziskave (sledilni poskusi) o podzemnem pretakanju voda na območju Snežnika, speleološko kartiranje izvira Kolpe ter idejni projekt ureditve kanalizacije v Crnem Lugu. Poudaril je, da bo veliko pozornosti posvečene tudi ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.
Analitični strokovni del projekta je podrobneje predstavil hidrogeolog Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije, ki je v projekt vključen kot partner. Udeležencem je povedal, da bodo s primerjalno analizo, pri kateri sodelujejo kolegi z Geotehniške fakultete Varaždin, predvsem skušali odgovoriti na vprašanje, kakšno je na obeh straneh meje upravljanje z vodami ter kako bi ga lahko še izboljšali. Na splošno je predstavil nekatere javno dostopne podatke, na podlagi katerih bodo skušali oceniti, kako trajnostno je upravljanje s pomembnimi vodnimi viri na širšem območju obeh parkov. Z rezultati študije bodo seznanili lokalno prebivalstvo in deležnike, predvsem pa lokalne ustanove, ki pri upravljanju z vodami igrajo pomembno vlogo. Partnerji si obetajo, da bo študija pokazala tudi na potrebne ukrepe za izboljšanje upravljanja z vodami.
Borut Peric, voditelj projekta Zajednički sustav procjene održivog upravljanja vodnim resursima parkova Škocjanske jame i Risnjak, detaljnije je predstavio sam projekt, slovenske i hrvatske partnere te ključne projektne ciljeve i aktivnosti. Istaknuo je da se ideja o projektu rodila iz spoznaje da je u osjetljivom krškom prekograničnom području potrebno posvećivati posebnu skrb, sa preventivnim djelovanjem i osvješćivanjem u vezi zaštite vodnih resursa. Sa tom će namjerom u okviru projekta biti napravljena usporedna procjena upravljanja vodnim resursima sa obje strane granice, biti će izvedena dodatna istraživanja (pokusna slijeđenja) o podzemnom pretakanju voda na području Snežnika, speleološko kartiranje izvora Kupe te idejni projekt uređenja kanalizacije u Crnom Lugu. Naglasio je da će velika pozornost biti posvećena isto tako osvješćivanju javnosti o važnosti održivog upravljanja vodnim resursima.
Analitični stručni dio projekta detaljnije je predstavio hidrogeolog Joerg Prestor iz Geološkog zavoda Slovenije, koji je u projekt uključen kao partner. Sudionicima je rekao da će sa poredbenom analizom, u kojoj sudjeluju i kolege iz Geotehničkog fakulteta Varaždin, uglavnom pokušati odgovoriti na pitanje kakvo je upravljanje sa vodama sa obje strane granice te kako bismo ga mogli poboljšati. Općenito je predstavio neke od javno dostupnih podataka, na temelju kojih će pokušati ocijeniti kakvo je ubiti održivo upravljanje za važnim vodnim resursima na širem području oba parka. Sa rezultatima studije će obavijestiti lokalno stanovništvo i dionike, naročito lokalne ustanove, koje kod upravljanja vodama, igraju važnu ulogu. Partneri priželjkuju da će studija također ukazati na potrebne mjere za poboljšanje upravljanja vodama.
Slika 3: Kraški hidrolog iz Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je izpostavil nekatere probleme z vidika varovanja vodnega vira Bistrica.
Slika 3: Krški hidrolog iz Ilirske Bistrice Gregor Kovačič izložio je neke od problema s vidika zaštite vodnog resursa Bistrica
Predstavitve je zaključil Bistričan Gregor Kovačič, kraški hidrolog z Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na primeru onesnaženja izvira Malni pred leti je prisotnim orisal, kako pomembno je tudi v ekonomskem smislu vlaganje v preventivo, to je ustrezno varovanje vodnih virov, saj se posledice pogosto izkažejo za precej dražje. Kot domačin in dober poznavalec lokalne problematike je posebej izpostavil primer lokalnega vodnega vira Bistrica, ki z vodo oskrbuje preko 11.000 ljudi. Udeleženci razprave so se strinjali, da je voda iz vodnega zajetja v razmeroma dobrem stanju, vendar pa ustrezen sistem varovanja zaledja ni vzpostavljen, kar ne zagotavlja, da v prihodnosti ne bo prišlo do onesnaženja. V zvezi s tem so opozorili predvsem na neustrezno lokacijo strelišča na glinaste golobe na Črnih njivah, ki je od izvira Bistrica oddaljeno zgolj 700 m zračne linije.
V nadaljevanju so domačini in predstavniki lokalnih institucij izmenjali poglede na stanje glede varovanja in upravljanja z vodami na območju Ilirske Bistrice. Delavnice se je udeležilo preko 50 ljudi, zato nas veseli, da je voda za lokalne prebivalce očitno tema, s katero se v prihodnosti velja ukvarjati.
Okrogla miza je bila pripravljena v okviru projekta Skupni sistem vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodnimi vri parkov Škocjanske jame in Risnjak, ki se sofinancira v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Prezentaciju je zaključio Bistričan Gregor Kovačič, krški hidrolog sa Odjela za geografiju Fakulteta za društvene studije Sveučilišta na Primorskem. Na primjeru zagađenja izvora Malni prije nekoliko godina, prisutnima je slikovito prikazao kako je i u ekonomskom smislu potrebno uložiti u preventivu tj. prikladno očuvanje vodnih resursa, jer se posljedice često ispostave mnogo skuplje. Kao domaćin i dobar poznavalac lokalne problematike, posebno je još istaknuo primjer lokalnog vodnog resursa Bistrica, koji sa vodom oskrbljuje preko 11.000 ljudi. Sudionici rasprave su se složili da je voda iz kaptaže relativno u dobrom stanju, ali pošto prikladan sistem očuvanja zaleđa nije uspostavljen, nije garantirano da u budućnosti neće doći do onečišćenja. U vezi s time, upozorio je naročito na neodgovarajuću lokaciju streljane na glinaste golubove na Črnih njivah, koja je od izvora Bistrice udaljena samo 700m zračne linije.
U nastavku su mještani i predstavnici lokalnih institucija izmijenili poglede na stanje u vezi očuvanja i upravljanja sa vodama na području Ilirske Bistrice. Radionici je prisustvovalo 50 ljudi, zato nas veseli da je voda za lokalno stanovništvo očito tema, sa kojom se u budućnosti treba baviti.
Okrugli stol bio je pripremljen u okviru projekta Zajednički sustav procjene održivog upravljanja vodnim resursima parkova Škocjanske jame i Risnjak, koji je sufinanciran u okviru Operativnog programa Slovenija-Hrvatska 2007-2013 iz Europskog fonda za regionalni razvoj te nacionalnih sredstava.
Pripravil: Borut Peric
Pripremio: Borut Peric
U okviru prekograničnog projekta Škocjan-Risnjak, Park Škocjanske jame u suradnji sa Knjižnicom Makse Samsa u Ilirskoj Bistrici, organizirao je stručnu radionicu na temu "Upravljanje sa vodnim resursima na području parkova Škocjanske jame i Risnjak", u četvrtak, 5.lipnja, u prostorijama knjižnice. Na radionici su stručnjaci, predstavnici oba parka te lokalno stanovništvo i dionici, raspravljali o značaju i mogućnostima održivog upravljanja vodnim resursima prekograničnog krškog vodonosnika na širem području Snežnika i Gorskog Kotara. Predstavljena su bila oba parka, koja obuhvaćaju važan udio ovoga područja.
Slika 1: Na začetku delavnice je Nacionalni park Risnjak predstavil njihov direktor Miljenko Gašparac.
Slika 1: Na početku radionice Nacionalni park Risnjak predstavio je njihov ravnatelj Miljenko Gašparac
Po uvodnem pozdravu v. d. direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, je Miljenko Gašparac, direktor Narodnega parka Risnjak, predstavil sosednji hrvaški park. Orisal je razvoj parka, njegove naravne in kulturne značilnosti ter sistem varovalnih con in režimov upravljanja. Izpostavil je dolgoletno uspešno sodelovanje s Parkom Škocjanske jame, posebej pa tudi aktivnosti, ki jih park izvaja v okviru projekta Škocjan-Risnjak.
Stojan Ščuka je udeležencem na kratko predstavil domači park Škocjanske jame, njegov razvoj, naravne in kulturne značilnosti. Posebej je poudaril vpetost parka v mednarodne konvencije in programe: Konvencija o svetovni dediščini - UNESCO, Ramsarska konvencija in program MAB. V nadaljevanju je domačinom predstavil vizijo nadaljnjega razvoja parka ter poudaril pomen sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
Nakon uvodnog pozdrava v.d. ravnatelja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, Miljenko Gašparac, ravnatelj Nacionalnog parka Risnjka, predstavio je susjedni hrvatski park. Slikovito je prikazao razvoj parka, njegove prirodne i kulturne znamenitosti te sistem zaštitnih zona i režime upravljanja. Istaknuo je i dugogodišnju suradnju sa Parkom Škocjanske jame, posebice aktivnosti koje park provodi u okviru projekta Škocjan-Risnjak.
Stojan Ščuka sudionicima je ukratko predstavio domaći park Škocjanske jame, njegov razvoj te prirodne i kulturne znamenitosti. Posebno je istaknuo integraciju parka u međunarodne konvencije i programe: Konvencija o svjetskoj baštini - UNESCO, Ramsarska konvencija i program MAB. U nastavku je mještanima predstavio i viziju daljnjeg razvoja parka te istaknuo važnost sudjelovanja sa lokalnim zajednicama.
Slika 2: Delavnice se je udeležilo 50 ljudi, ki so za vključevanje v upravljenje z vodnimi viri pokazali veliko zanimanje.
Slika 2: Radionici je prisustvovalo 50 osoba, koje su pokazale veliko zanimanje za uključivanje u upravljanje vodnim resursima
Borut Peric, vodja projekta Skupni sistem vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodnim viri parkov Škocjanske jame in Risnjak, je podrobneje predstavil projekt, slovenske in hrvaške partnerje ter ključne projektne cilje in aktivnosti. Poudaril je, da se je projekt rodil iz spoznanja, da je v občutljivem kraškem čezmejnem območju potrebno posebno skrb posvečati preventivnemu delovanju in ozaveščanju v zvezi z varovanjem vodnih virov. S tem namenom bo v okviru projekta izdelano primerjalno vrednotenje upravljanja z vodnimi viri na obeh straneh meje, izvedene bodo dodatne raziskave (sledilni poskusi) o podzemnem pretakanju voda na območju Snežnika, speleološko kartiranje izvira Kolpe ter idejni projekt ureditve kanalizacije v Crnem Lugu. Poudaril je, da bo veliko pozornosti posvečene tudi ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.
Analitični strokovni del projekta je podrobneje predstavil hidrogeolog Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije, ki je v projekt vključen kot partner. Udeležencem je povedal, da bodo s primerjalno analizo, pri kateri sodelujejo kolegi z Geotehniške fakultete Varaždin, predvsem skušali odgovoriti na vprašanje, kakšno je na obeh straneh meje upravljanje z vodami ter kako bi ga lahko še izboljšali. Na splošno je predstavil nekatere javno dostopne podatke, na podlagi katerih bodo skušali oceniti, kako trajnostno je upravljanje s pomembnimi vodnimi viri na širšem območju obeh parkov. Z rezultati študije bodo seznanili lokalno prebivalstvo in deležnike, predvsem pa lokalne ustanove, ki pri upravljanju z vodami igrajo pomembno vlogo. Partnerji si obetajo, da bo študija pokazala tudi na potrebne ukrepe za izboljšanje upravljanja z vodami.
Borut Peric, voditelj projekta Zajednički sustav procjene održivog upravljanja vodnim resursima parkova Škocjanske jame i Risnjak, detaljnije je predstavio sam projekt, slovenske i hrvatske partnere te ključne projektne ciljeve i aktivnosti. Istaknuo je da se ideja o projektu rodila iz spoznaje da je u osjetljivom krškom prekograničnom području potrebno posvećivati posebnu skrb, sa preventivnim djelovanjem i osvješćivanjem u vezi zaštite vodnih resursa. Sa tom će namjerom u okviru projekta biti napravljena usporedna procjena upravljanja vodnim resursima sa obje strane granice, biti će izvedena dodatna istraživanja (pokusna slijeđenja) o podzemnom pretakanju voda na području Snežnika, speleološko kartiranje izvora Kupe te idejni projekt uređenja kanalizacije u Crnom Lugu. Naglasio je da će velika pozornost biti posvećena isto tako osvješćivanju javnosti o važnosti održivog upravljanja vodnim resursima.
Analitični stručni dio projekta detaljnije je predstavio hidrogeolog Joerg Prestor iz Geološkog zavoda Slovenije, koji je u projekt uključen kao partner. Sudionicima je rekao da će sa poredbenom analizom, u kojoj sudjeluju i kolege iz Geotehničkog fakulteta Varaždin, uglavnom pokušati odgovoriti na pitanje kakvo je upravljanje sa vodama sa obje strane granice te kako bismo ga mogli poboljšati. Općenito je predstavio neke od javno dostupnih podataka, na temelju kojih će pokušati ocijeniti kakvo je ubiti održivo upravljanje za važnim vodnim resursima na širem području oba parka. Sa rezultatima studije će obavijestiti lokalno stanovništvo i dionike, naročito lokalne ustanove, koje kod upravljanja vodama, igraju važnu ulogu. Partneri priželjkuju da će studija također ukazati na potrebne mjere za poboljšanje upravljanja vodama.
Slika 3: Kraški hidrolog iz Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je izpostavil nekatere probleme z vidika varovanja vodnega vira Bistrica.
Slika 3: Krški hidrolog iz Ilirske Bistrice Gregor Kovačič izložio je neke od problema s vidika zaštite vodnog resursa Bistrica
Predstavitve je zaključil Bistričan Gregor Kovačič, kraški hidrolog z Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na primeru onesnaženja izvira Malni pred leti je prisotnim orisal, kako pomembno je tudi v ekonomskem smislu vlaganje v preventivo, to je ustrezno varovanje vodnih virov, saj se posledice pogosto izkažejo za precej dražje. Kot domačin in dober poznavalec lokalne problematike je posebej izpostavil primer lokalnega vodnega vira Bistrica, ki z vodo oskrbuje preko 11.000 ljudi. Udeleženci razprave so se strinjali, da je voda iz vodnega zajetja v razmeroma dobrem stanju, vendar pa ustrezen sistem varovanja zaledja ni vzpostavljen, kar ne zagotavlja, da v prihodnosti ne bo prišlo do onesnaženja. V zvezi s tem so opozorili predvsem na neustrezno lokacijo strelišča na glinaste golobe na Črnih njivah, ki je od izvira Bistrica oddaljeno zgolj 700 m zračne linije.
V nadaljevanju so domačini in predstavniki lokalnih institucij izmenjali poglede na stanje glede varovanja in upravljanja z vodami na območju Ilirske Bistrice. Delavnice se je udeležilo preko 50 ljudi, zato nas veseli, da je voda za lokalne prebivalce očitno tema, s katero se v prihodnosti velja ukvarjati.
Okrogla miza je bila pripravljena v okviru projekta Skupni sistem vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodnimi vri parkov Škocjanske jame in Risnjak, ki se sofinancira v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Prezentaciju je zaključio Bistričan Gregor Kovačič, krški hidrolog sa Odjela za geografiju Fakulteta za društvene studije Sveučilišta na Primorskem. Na primjeru zagađenja izvora Malni prije nekoliko godina, prisutnima je slikovito prikazao kako je i u ekonomskom smislu potrebno uložiti u preventivu tj. prikladno očuvanje vodnih resursa, jer se posljedice često ispostave mnogo skuplje. Kao domaćin i dobar poznavalac lokalne problematike, posebno je još istaknuo primjer lokalnog vodnog resursa Bistrica, koji sa vodom oskrbljuje preko 11.000 ljudi. Sudionici rasprave su se složili da je voda iz kaptaže relativno u dobrom stanju, ali pošto prikladan sistem očuvanja zaleđa nije uspostavljen, nije garantirano da u budućnosti neće doći do onečišćenja. U vezi s time, upozorio je naročito na neodgovarajuću lokaciju streljane na glinaste golubove na Črnih njivah, koja je od izvora Bistrice udaljena samo 700m zračne linije.
U nastavku su mještani i predstavnici lokalnih institucija izmijenili poglede na stanje u vezi očuvanja i upravljanja sa vodama na području Ilirske Bistrice. Radionici je prisustvovalo 50 ljudi, zato nas veseli da je voda za lokalno stanovništvo očito tema, sa kojom se u budućnosti treba baviti.
Okrugli stol bio je pripremljen u okviru projekta Zajednički sustav procjene održivog upravljanja vodnim resursima parkova Škocjanske jame i Risnjak, koji je sufinanciran u okviru Operativnog programa Slovenija-Hrvatska 2007-2013 iz Europskog fonda za regionalni razvoj te nacionalnih sredstava.
Pripravil: Borut Peric
Pripremio: Borut Peric