Strokovna delavnica »Upravljanje z vodnimi viri na območju parkov Škocjanske jame in Risnjak«

Park Škocjanske jame je v sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici v četrtek, 5. junija, v okviru čezmejnega projekta Škocjan-Risnjak v prostorih knjižnice organiziral strokovno delavnico na temo »Upravljanje z vodnimi viri na območju parkov Škocjanske jame in Risnjak«.
Na delavnici so strokovnjaki, predstavniki parkov ter lokalno prebivalstvo in deležniki razpravljali o pomenu in možnostih trajnostnega upravljanja z vodnimi viri čezmejnega kraškega vodonosnika na širšem območju Snežnika in Gorskega Kotarja. Predstavljena sta bila tudi oba parka, ki zajemata pomemben del tega območja.

Po uvodnem pozdravu v. d. direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke, je Miljenko Gašparac, direktor Narodnega parka Risnjak, predstavil sosednji hrvaški park. Orisal je razvoj parka, njegove naravne in kulturne značilnosti ter sistem varovalnih con in režimov upravljanja. Izpostavil je dolgoletno uspešno sodelovanje s Parkom Škocjanske jame, posebej pa tudi aktivnosti, ki jih park izvaja v okviru projekta Škocjan-Risnjak.

Stojan Ščuka je udeležencem na kratko predstavil domači park Škocjanske jame, njegov razvoj, naravne in kulturne značilnosti. Posebej je poudaril vpetost parka v mednarodne konvencije in programe: Konvencija o svetovni dediščini - UNESCO, Ramsarska konvencija in program MAB. V nadaljevanju je domačinom predstavil vizijo nadaljnjega razvoja parka ter poudaril pomen sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. 

Borut Peric, vodja projekta Skupni sistem vrednotenja trajnostnosti upravljanja z vodnim viri parkov Škocjanske jame in Risnjak, je podrobneje predstavil projekt, slovenske in hrvaške partnerje ter ključne projektne cilje in aktivnosti. Poudaril je, da se je projekt rodil iz spoznanja, da je v občutljivem kraškem čezmejnem območju potrebno posebno skrb posvečati preventivnemu delovanju in ozaveščanju v zvezi z varovanjem vodnih virov. S tem namenom bo v okviru projekta izdelano primerjalno vrednotenje upravljanja z vodnimi viri na obeh straneh meje, izvedene bodo dodatne raziskave (sledilni poskusi) o podzemnem pretakanju voda na območju Snežnika, speleološko kartiranje izvira Kolpe ter idejni projekt ureditve kanalizacije v Crnem Lugu. Poudaril je, da bo veliko pozornosti posvečene tudi ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

Analitični strokovni del projekta je podrobneje predstavil hidrogeolog Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije, ki je v projekt vključen kot partner. Udeležencem je povedal, da bodo s primerjalno analizo, pri kateri sodelujejo kolegi z Geotehniške fakultete Varaždin, predvsem skušali odgovoriti na vprašanje, kakšno je na obeh straneh meje upravljanje z vodami ter kako bi ga lahko še izboljšali. Na splošno je predstavil nekatere javno dostopne podatke, na podlagi katerih bodo skušali oceniti, kako trajnostno je upravljanje s pomembnimi vodnimi viri na širšem območju obeh parkov. Z rezultati študije bodo seznanili lokalno prebivalstvo in deležnike, predvsem pa lokalne ustanove, ki pri upravljanju z vodami igrajo pomembno vlogo. Partnerji si obetajo, da bo študija pokazala tudi na potrebne ukrepe za izboljšanje upravljanja z vodami. 

Predstavitve je zaključil Bistričan Gregor Kovačič, kraški hidrolog z Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na primeru onesnaženja izvira Malni pred leti je prisotnim orisal, kako pomembno je tudi v ekonomskem smislu vlaganje v preventivo, to je ustrezno varovanje vodnih virov, saj se posledice pogosto izkažejo za precej dražje. Kot domačin in dober poznavalec lokalne problematike je posebej izpostavil primer lokalnega vodnega vira Bistrica, ki z vodo oskrbuje preko 11.000 ljudi. Udeleženci razprave so se strinjali, da je voda iz vodnega zajetja v razmeroma dobrem stanju, vendar pa ustrezen sistem varovanja zaledja ni vzpostavljen, kar ne zagotavlja, da v prihodnosti ne bo prišlo do onesnaženja. V zvezi s tem so opozorili predvsem na neustrezno lokacijo strelišča na glinaste golobe na Črnih njivah, ki je od izvira Bistrica oddaljeno zgolj 700 m zračne linije.

V nadaljevanju so domačini in predstavniki lokalnih institucij izmenjali poglede na stanje glede varovanja in upravljanja z vodami na območju Ilirske Bistrice. Delavnice se je udeležilo preko 50 ljudi, zato nas veseli, da je voda za lokalne prebivalce očitno tema, s katero se v prihodnosti velja ukvarjati. 






Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)