(STOP!) Zlate ribice v kalih
Zlate ribice, lokvanji, želve in druge akvarijske vrste so mogoče na prvi pogled lep okras v kalu, v resnici pa so škodljive in ogrožajo dvoživke, kačje pastirje in druge domorodne vrste.
V kale so bile žal pogosto vnesene zlate ribice, ki izvirajo iz Kitajske in lahko zrastejo 30-40 cm ter tehtajo do 3 kg. Živijo več deset let in se v kalih uspešno namnožijo zaradi svoje prilagodljivosti na spremenljive razmere (npr. nihanje gladine in temperature vode). Zlate ribice so požrešne vsejedke, ki med drugim plenijo ličinke dvoživk, kačjih pastirjev in drugih nevretenčarjev zaradi česar se spremeni naravna združba v kalu. Brskajo po mulju, s čimer se pospeši razrast zelenih alg. Voda v kalu posledično postane zelena in motna. Zmanjša se vsebnost kisika v vodi, samočistilna sposobnost kala pa je uničena. V javnem zavodu Park Škocjanske jame (PŠJ) spremljamo stanje kalov v parku, biosfernem območju in Natura 2000 območju Kras. Rezultati nakazujejo, da je voda v kalu, kjer so prisotne zlate ribice, praviloma vrstno izredno osiromašena blatna brozga, v kateri razen komarjev praktično ne (pre)živijo druge vrste.
Na kale podobno negativno vplivajo tudi druge vrste rib, lokvanji, želve in akvarijske rastline. V kale prav tako ne sodijo domače race, niti hišice zanje. Kali niso vrtni ribniki in vanje ne vnašamo nobenih živali in rastlin. Živali namreč kal naselijo same, rastline pa poženejo iz semen ali korenin, ki so v blatu ali okolici. Tako se kal mogoče ne bo lesketal v oranžnih odtenkih krapov, kar so zlate ribice glede na sorodstvo, bodo pa kal obogatile mavrične barve kačjih pastirjev in regljanje dvoživk. Le-ti pa so koristni za ljudi tudi z vidika nadzora komarjev v okolju.
V Parku Škocjanske jame si prizadevamo za ozaveščanje o pomenu ohranjanja kalov in njihovi naravovarstveni vlogi ter o grožnjah, ki jih predstavljajo zlate ribice in druge tujerodne vrste. V novembru 2023 smo skupaj z Zavodom RS za varstvo narave in ob soglasju Občine Sežana tako z veseljem prisluhnili pobudam vaščanov iz Dobravelj in iz njihovega kala »Jezero« odstranili preko 20 kg zlatih ribic. Tako smo razbremenili vodno življenjsko okolje tujerodnih vrst, ki je pripravljeno na spomladansko žabjo svatbo in domovanje domorodnih (zavarovanih) vodnih organizmov, ki so lahko brez strahu, da jih bodo pojedli »invazivni kitajski krapi«.
Bralce pa pozivamo, da so odgovorni skrbniki zlatih ribic in drugih akvarijskih vrst ter jih ne spuščajo v naravno okolje, saj kali niso njihov dom. V primeru, da za akvarijske vrste ne morete več skrbeti, se lahko obrnete tudi na Zavod RS za varstvo narave ali Park Škocjanske jame in vam bomo svetovali pri iskanju nadomestnega doma.
Na kale podobno negativno vplivajo tudi druge vrste rib, lokvanji, želve in akvarijske rastline. V kale prav tako ne sodijo domače race, niti hišice zanje. Kali niso vrtni ribniki in vanje ne vnašamo nobenih živali in rastlin. Živali namreč kal naselijo same, rastline pa poženejo iz semen ali korenin, ki so v blatu ali okolici. Tako se kal mogoče ne bo lesketal v oranžnih odtenkih krapov, kar so zlate ribice glede na sorodstvo, bodo pa kal obogatile mavrične barve kačjih pastirjev in regljanje dvoživk. Le-ti pa so koristni za ljudi tudi z vidika nadzora komarjev v okolju.
V Parku Škocjanske jame si prizadevamo za ozaveščanje o pomenu ohranjanja kalov in njihovi naravovarstveni vlogi ter o grožnjah, ki jih predstavljajo zlate ribice in druge tujerodne vrste. V novembru 2023 smo skupaj z Zavodom RS za varstvo narave in ob soglasju Občine Sežana tako z veseljem prisluhnili pobudam vaščanov iz Dobravelj in iz njihovega kala »Jezero« odstranili preko 20 kg zlatih ribic. Tako smo razbremenili vodno življenjsko okolje tujerodnih vrst, ki je pripravljeno na spomladansko žabjo svatbo in domovanje domorodnih (zavarovanih) vodnih organizmov, ki so lahko brez strahu, da jih bodo pojedli »invazivni kitajski krapi«.
V okviru projekta ReNature pa smo jeseni 2023 v sklopu obnove kala na Barki tudi izvedli izlov zlatih ribic.
Bralce pa pozivamo, da so odgovorni skrbniki zlatih ribic in drugih akvarijskih vrst ter jih ne spuščajo v naravno okolje, saj kali niso njihov dom. V primeru, da za akvarijske vrste ne morete več skrbeti, se lahko obrnete tudi na Zavod RS za varstvo narave ali Park Škocjanske jame in vam bomo svetovali pri iskanju nadomestnega doma.