Spoznajmo in varujmo žabe

V sredo, 3. 2. 2016, smo v Osnovni šoli Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica za učence, učitelje in ostalo zainteresirano javnost, ob mednarodnem dnevu mokrišč organizirali predavanje Katje Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore na temo žab.

zabe DKJZPSJ 030216 A
slika 1: Namestnica ravnateljice OŠ Antona Žnideršiča nas je uvodoma lepo pozdravila

Idejo sta dali učenki OŠ Podgora Kuteževo, ki sta na 6. Kongresu mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke predstavili svojo raziskovalno nalogo o odnosu starejših in osnovnošolcev do žab. Ugotovili sta, da odnos ni ravno pozitiven, zato sta sklenili, da žabe ljudje premalo poznajo. Od tod želja JZ PŠJ, da organizira izobraževanje na temo.

zabe DKJZPSJ 030216 AD
slika 2: Katja Poboljšaj nam je predstavila dvoživke

Katja Poboljšaj nam je razložila, da je na svetu danes poznanih 7500 vrst dvoživk. Med sleporili, ki živijo v jamah, in repatimi dvoživkami (žužki, pupki, človeško ribico, močeradi, ...) žabe spadajo v skupino brezrepih dvoživk. Pri tem je zanimivo, da krastače, urhi in rege ne sodijo med prave žabe, ki se delijo na rjave in zelene. Je pa za vse dvoživke značilna tanka sluzasta koža, s katero si te živali pomagajo pri dihanju. Obenem imajo krastače in urhi na njej nameščene še strupene žleze, ki služijo odganjanju zajedalcev in bakterij ter večjih predatorjev. Znano je, da dvoživke na sploh plenijo ptiči, plazilci in razni sesalci (kune, netopirji, ...).

zabe DKJZPSJ 030216 AC
slika 3: Budni poslušalci in poslušalke

Poleg hribskega urha, zelene rege in navadne krastače v okolici reke Reke najdemo od rjavih žab rosnico in sekuljo ter zelene žabe. Za rosnice in sekulje je značilno, da se iz gozdov in travnikov, kjer veselo nabirajo žuželke, le enkrat v letu vrnejo do vode, kjer odložijo mrest in nato odskakljajo nazaj. Zelene žabe pa vselej živijo ob vodi in so najbolj pogosto opazne. Če so urhi in krastače bolj dolgoživi (20 – 30 let), pa rjave in zelene žabe navadno živijo le 6 – 10 let.

zabe DKJZPSJ 030216 A
slika 4: Mag. Vanja Debevec se je ob Svetovnem dnevu mokrišč predavateljici lepo zahvalila za njen doprinos k izvedbi dogodka

Na sploh je preživetje žab odvisno od povezanosti vodnih in kopnih življenjskih okolij, kjer se zadržujejo oziroma kamor zahajajo ter morebitnih avtomobilskih cest na tej poti (akcije pobiranja žab). Hitro pa jim zaradi sprememb v okolju (onesnaženost voda, ...) tudi pade odpornost in zbolijo, zato so ena najbolj ogroženih skupin živali (tudi zaradi tujerodnih plenilskih vrst), ki je ključna za vzdrževanje biotskega ravnovesja žuželk s katerimi se prehranjujejo.

Pripravila: Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)