Skupnostno spremljanje stanja kulturne dediščine

Spoznali smo, da je naš odbor dediščinska skupnost, mi pa se v okviru naših akcij občasno prelevimo v občanske raziskovalce. Slednji pri spremljanju stanja pogosto sodelujejo z naravovarstveniki, lahko pa bi tudi s kulturovarstveniki. 

In ravno o tem je bilo govora s strani naših predavateljic umetnostne zgodovinarke in dediščinarke doc. dr. Neže Čebron Lipovec iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in geografinj izr. prof. dr. Barbare Lampič ter asist. Lee Rebernik iz Filozofske fakultutete Univerze v Ljubljani. 

Slednji sta podrobneje predstavili dolgoletno spremljanje stanja funkcionalno razvrednotenih območij na katerih se zelo pogosto nahajajo tudi registrirani objekti kulturne dediščine. V sodelovanju s študenti etnologije in umetnostne zgodovine so s pomočjo posebej za spremljanje kulturne dediščine razvite aplikacije na preko 1000 enotah širom Slovenije prišle do zaključka, da je najbolj ogrožena etnološka kulturna dediščina na podeželju, ki izginja z veliko intenzivnostjo. Od tod jasen pomen spremljanja stanja za načrtovanje varstvenih in razvojnih politik in katerega svetel primer je preventivno konservatorstvo na Nizozemskem in v Belgiji. 

Sledil je premislek naših odbornic in odbornikov o vključitvi predstavljenih prijemov in kontekstov v naše podvige. 

Fotografije: Špela Prunk in Darja Kranjc