S krtačnim strojem do biotsko pestrih travnikov
Suhi kraški travniki sodijo med biotsko najbolj pestra življenjska okolja v Evropi in tudi širše, obenem pa ta izjemen življenjski prostor ogroža zaraščanje kmetijskih zemljišč. V Parku Škocjanske jame si zato prizadevamo za obnovo travnikov in pašnikov, pri tem pa nam bo odslej v veliko pomoč tudi krtačni stroj - nova pridobitev okviru projekta ZA KRAS 2.
»Populacije vseh varovanih vrst Nature 2000 Kras, ki so vezane na ta življenjski prostor, so v slabem stanju, njihovo stanje pa se celo poslabšuje. Za ohranitev tega izjemnega okolja je nujno ohranjanje obstoječih odprtih površin in ponovno vzpostavljanje travnikov in pašnikov na že zaraščenih površinah. Vzdrževanje obstoječih travniških površin je mogoče s pašo ali s košnjo. Če pa hočemo vzpostaviti nove odprte površine, je potrebno odstraniti zarast, kar pa je šele prvi korak. Po čiščenju zarasti so gola tla pogosto v nevarnosti vdora tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, zato je pomembno, da imamo na voljo kakovostne lokalne semenske mešanice. Z nakupom krtačnega stroja bo pridobivanje semenskih mešanic suhih kraških travnikov enostavno in učinkovito. Krtačili bomo vrstno pestre travnike, na katerih ni tujerodnih vrst. Semena bomo nato čez poletje posušili in jeseni uporabili za sejanje na odprtih površinah,« pojasnjuje vodja projekta ZA KRAS 2 Alenka Gorjan iz Parka Škocjanske jame.
Za ustrezno sušenje in shranjevanje semen smo v Parku Škocjanske jame v okviru projekta transPlant, Interreg Hrvaška – Slovenija, uredili tudi semensko banko.
»Semenska banka je opremljena z vsem potrebnim za pripravo in shranjevanje semen, od sušilnega stroja, laboratorija z opremo za prebiranje semen, hladilne komore za kratkoročno shranjevanje semen in zmrzovalnika za dolgoročno shranjevanje ter vzgojnega vrta za vzgojo sadik ogroženih vrst. S tema pomembnima pridobitvama - krtačnim strojem in semensko banko - smo zapolnili vrzel pri obnovi narave na Krasu, kar nam bo omogočilo mnogo hitrejšo in učinkovitejšo povrnitev ponovno vzpostavljenih travnikov in pašnikov v ugodno stanje. To bo znatno izboljšalo možnosti za okrepitev populacij danes izjemno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kraških suhih travišč,« poudarja Borut Kokalj, naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame.
»Pri ukrepih rekultivacije Krasa, različnih ozelenitvah degradiranih površin ali obnovah naravovarstveno vrednih travišč je pomembno uporabiti razmeram prilagojeno, raznovrstno in lokalno pridobljeno semensko mešanico travniških rastlin. Taka mešanica za razliko od komercialnih, primernih za produktivnejše razmere, omogoča hitrejše oblikovanje tipično kraške, na dolgi rok odporne traviščne združbe z visoko naravno in krajinsko vrednostjo, ki preprečuje erozijo tal zaradi vode in vetra, zmanjšuje vdor invazivnim rastlinam in omogoča preživetje na rastline vezanim živalim Krasa,« pomen lokalno pridobljene semenske mešanice pri obnovi travišč izpostavlja botanik dr. Klemen Eler iz Biotehniške fakultete.
Krtačenje travišč v času zrelosti semen je ugodna rešitev, saj omogoča nabiranje večjih količin semena ob razmeroma majhnih vplivih na združbo in pridelek zelinja na lokaciji, kjer krtačenje izvajamo. »S primernim časom krtačenja in ponavljanjem tekom vegetacijske sezone lahko naberemo večji delež prisotnih rastlinskih vrst. Z ločevanjem frakcij semen po času lahko sejemo mešanice, kjer prevladujejo trave, ali pa take, v katerih je več cvetočih zeli, odvisno od ciljev, ki jih zasledujemo,« pojasnjuje.
Kljub temu obstajajo še odprta vprašanja, ki jih bomo v nadaljevanju projekta naslovili. »Tičejo se tako uspešnosti prenosa vrstnega fonda iz donorskih na akceptorske površine, ukrepov dodelave semena pred setvijo, kalivosti in dormance semen različnih vrst, primernega časa setve in setvenih norm, pa tudi uspešnosti setve glede na pripravo zemljišča, kjer setev izvajamo,« še navaja Eler.
Novo pridobitev pozdravljajo tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu. »Ker so na Krasu zelo specifične rastne razmere, je dosejevanje komercialnih trav na očiščenih površinah kot tudi na absolutnih travnatih površinah in na površinah po požarih zelo vprašljivo oz. manj uspešno. Zato je odločitev za nakup krtačnega stroja zelo pohvalna. S krtačnim strojem se bo lahko pobiralo semena trav s travnikov, ki imajo zaželeno botanično sestavo trav in drugih zeli. V kolikor bo setev uspešna, bo to pripomoglo k manjši zapleveljenosti očiščenih površin z invazivkami in hitrejšo rekultivacijo očiščenih površin,« poudarja Ida Štoka, kmetijska svetovalka na KGZS, OE Sežana.
Projekt se osredotoča na sedem varstvenih ukrepov, s katerimi bomo izboljšali stanje površinskih in podzemnih habitatov na Krasu. V okviru projekta bo obnovljenih skoraj 200 hektarov kraških travnikov, 12 kalov in 1.000 metrov suhih zidov, iz petih jam bodo odstranjeni odpadki, izboljšani pa bodo tudi življenjski pogoji številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Projekt tako pomembno prispeva k ohranjanju naravne dediščine in biotske pestrosti ter spodbuja trajnostno sobivanje človeka in narave.
Naložbo sofinancira Evropska unija.
V okviru kohezijskega projekta ZA KRAS 2 veliko pozornost namenjamo suhim kraškim travnikom, enim od najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi, ki zaradi zaraščanja vse hitreje izginja. S tem izginjajo tudi številne redke rastline, žuželke in ptice.
»Populacije vseh varovanih vrst Nature 2000 Kras, ki so vezane na ta življenjski prostor, so v slabem stanju, njihovo stanje pa se celo poslabšuje. Za ohranitev tega izjemnega okolja je nujno ohranjanje obstoječih odprtih površin in ponovno vzpostavljanje travnikov in pašnikov na že zaraščenih površinah. Vzdrževanje obstoječih travniških površin je mogoče s pašo ali s košnjo. Če pa hočemo vzpostaviti nove odprte površine, je potrebno odstraniti zarast, kar pa je šele prvi korak. Po čiščenju zarasti so gola tla pogosto v nevarnosti vdora tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, zato je pomembno, da imamo na voljo kakovostne lokalne semenske mešanice. Z nakupom krtačnega stroja bo pridobivanje semenskih mešanic suhih kraških travnikov enostavno in učinkovito. Krtačili bomo vrstno pestre travnike, na katerih ni tujerodnih vrst. Semena bomo nato čez poletje posušili in jeseni uporabili za sejanje na odprtih površinah,« pojasnjuje vodja projekta ZA KRAS 2 Alenka Gorjan iz Parka Škocjanske jame.
Za ustrezno sušenje in shranjevanje semen smo v Parku Škocjanske jame v okviru projekta transPlant, Interreg Hrvaška – Slovenija, uredili tudi semensko banko.
»Semenska banka je opremljena z vsem potrebnim za pripravo in shranjevanje semen, od sušilnega stroja, laboratorija z opremo za prebiranje semen, hladilne komore za kratkoročno shranjevanje semen in zmrzovalnika za dolgoročno shranjevanje ter vzgojnega vrta za vzgojo sadik ogroženih vrst. S tema pomembnima pridobitvama - krtačnim strojem in semensko banko - smo zapolnili vrzel pri obnovi narave na Krasu, kar nam bo omogočilo mnogo hitrejšo in učinkovitejšo povrnitev ponovno vzpostavljenih travnikov in pašnikov v ugodno stanje. To bo znatno izboljšalo možnosti za okrepitev populacij danes izjemno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kraških suhih travišč,« poudarja Borut Kokalj, naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame.
»Pri ukrepih rekultivacije Krasa, različnih ozelenitvah degradiranih površin ali obnovah naravovarstveno vrednih travišč je pomembno uporabiti razmeram prilagojeno, raznovrstno in lokalno pridobljeno semensko mešanico travniških rastlin. Taka mešanica za razliko od komercialnih, primernih za produktivnejše razmere, omogoča hitrejše oblikovanje tipično kraške, na dolgi rok odporne traviščne združbe z visoko naravno in krajinsko vrednostjo, ki preprečuje erozijo tal zaradi vode in vetra, zmanjšuje vdor invazivnim rastlinam in omogoča preživetje na rastline vezanim živalim Krasa,« pomen lokalno pridobljene semenske mešanice pri obnovi travišč izpostavlja botanik dr. Klemen Eler iz Biotehniške fakultete.
Krtačenje travišč v času zrelosti semen je ugodna rešitev, saj omogoča nabiranje večjih količin semena ob razmeroma majhnih vplivih na združbo in pridelek zelinja na lokaciji, kjer krtačenje izvajamo. »S primernim časom krtačenja in ponavljanjem tekom vegetacijske sezone lahko naberemo večji delež prisotnih rastlinskih vrst. Z ločevanjem frakcij semen po času lahko sejemo mešanice, kjer prevladujejo trave, ali pa take, v katerih je več cvetočih zeli, odvisno od ciljev, ki jih zasledujemo,« pojasnjuje.
Kljub temu obstajajo še odprta vprašanja, ki jih bomo v nadaljevanju projekta naslovili. »Tičejo se tako uspešnosti prenosa vrstnega fonda iz donorskih na akceptorske površine, ukrepov dodelave semena pred setvijo, kalivosti in dormance semen različnih vrst, primernega časa setve in setvenih norm, pa tudi uspešnosti setve glede na pripravo zemljišča, kjer setev izvajamo,« še navaja Eler.
Novo pridobitev pozdravljajo tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu. »Ker so na Krasu zelo specifične rastne razmere, je dosejevanje komercialnih trav na očiščenih površinah kot tudi na absolutnih travnatih površinah in na površinah po požarih zelo vprašljivo oz. manj uspešno. Zato je odločitev za nakup krtačnega stroja zelo pohvalna. S krtačnim strojem se bo lahko pobiralo semena trav s travnikov, ki imajo zaželeno botanično sestavo trav in drugih zeli. V kolikor bo setev uspešna, bo to pripomoglo k manjši zapleveljenosti očiščenih površin z invazivkami in hitrejšo rekultivacijo očiščenih površin,« poudarja Ida Štoka, kmetijska svetovalka na KGZS, OE Sežana.
O projektu ZA KRAS 2
Projekt z naslovom Zagotavljanje primerne rabe travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras, na kratko ZA KRAS 2, se je pričel septembra 2025 in bo trajal štiri leta, vse do konca avgusta 2029. Partnerstvo projekta ZA KRAS 2 sestavlja 6 partnerjev, poleg vodilnega partnerja Parka Škocjanske jame sodelujejo še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Koper in Občina Hrpelje-Kozina. Projekt je del Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, njegov cilj pa je izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000 in na drugih prednostnih območjih varstva narave. Za projekt je namenjenih skoraj 5,5 milijona sredstev, od tega bo 2.198.372 evra financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in 3.297.559,24 evra iz državnih sredstev.Projekt se osredotoča na sedem varstvenih ukrepov, s katerimi bomo izboljšali stanje površinskih in podzemnih habitatov na Krasu. V okviru projekta bo obnovljenih skoraj 200 hektarov kraških travnikov, 12 kalov in 1.000 metrov suhih zidov, iz petih jam bodo odstranjeni odpadki, izboljšani pa bodo tudi življenjski pogoji številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Projekt tako pomembno prispeva k ohranjanju naravne dediščine in biotske pestrosti ter spodbuja trajnostno sobivanje človeka in narave.
Naložbo sofinancira Evropska unija.
