Park Škocjanske jame prejel priznanje za izjemne uspehe pri razvoju in krepitvi ugleda PKSG ter uveljavljanju kraške suhozidne gradnje
Park Škocjanske jame je na slovesnosti ob 10. obletnici Partnerstva kraške suhozidne gradnje, ki je potekala v petek, 21. marca 2025, v Kosovelovem domu v Sežani, prejel priznanje iz rok ministrice za kulturo, dr. Aste Vrečko, za izjemne dosežke pri razvoju in krepitvi ugleda Partnerstva kraške suhozidne gradnje ter uveljavljanju te gradbene dediščine.
Utemeljitev nagrade:
Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija (v nadaljevanju JZ PŠJ) je s svojimi zaposlenimi že od leta 2003 vpet v aktivnosti vezane na valorizacijo in ohranjanje tako snovne kot nesnovne kraške suhozidne dediščine s čimer se uvršča ne le med pionirje novega vala suhe zidave na Krasu, ampak je tudi vseskozi ključen akter pri spodbujanju raziskav, dokumentiranja, strokovnega varovanja tega fenomena ter izobraževanja in ozaveščanja lokalne, nacionalne in mednarodne javnosti. Predvsem pa je njegova zasluga vzpostavitev kompleksne platforme imenovane Partnerstvo kraške suhozidne gradnje.
Leta 2003 sodelavec JZ PŠJ Tomaž Zorman popolnoma nepovezano z Borisom Čokom, kraški suhi zid kot del kraške kulturne dediščine in pomembno življenjsko okolje rastlin in živali vključil na Učno pot Škocjan, ki jo letno obišče 8.000 ljudi. Sodelavec Črtomir Pečar je v sklopu rednih letnih vzdrževalnih akcij od leta 2003 do upokojitve organiziral obnovo suhih zidov ob vidnejših poteh v parku. Dela, ki si še vedno vsako leto sledijo brez prestanka, pod Pečarjevim vodstvom prevzame skupina suhozidarskih zanesenjakov iz bližnje vasi Škoflje. Z njo skozi leta zidajo različni zaposleni JZ PŠJ in Betanca. Od stalno zaposlenih je potrebno še posebej izpostaviti Boruta Lozeja, Marka Požarja, Tomaža Zormana, Boruta Perica, Tomaža Smrdelja, Bogdana Oparo, Urško Čehovin, Damjano Može, dr. Rosano Cerkvenik, Viko Hohnjec, Marušo Markočič in Darjo Kranjc. Slednja se kot etnologinja v dogajanje v letu 2009 sprva vključi, ko video dokumentira veščine prvih skupin, predvsem pa ljubezen do tega dela in tovrstnega druženja ter zmontira film, ki se vrti v eni od muzejskih zbirk JZ PŠJ, ki je delo Pokrajinskega muzeja Koper, tj. etnološka zbirka v J'kopinovem skednju.
Ko v letu 2011 dr. Domen Zupančič in dr. Bogdan Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani z Borisom Čokom organizirata projekt KRAS2011, ki obsega delavnice gradnje za otroke in študente, ena od teh poteka tudi v parku Škocjanske jame (v nadaljevanju PŠJ). V okviru projekta JZ PŠJ financira, organizira otvoritev in gosti popularizacijsko razstavo Suhi zid na Krasu dr. Domna Zupančiča in dr. Boruta Juvanca, ki jo podpre kustodinja arheologinja dr. Maša Sakara Sučević iz Pokrajinskega muzeja Koper, ter predpremiero polurnega dokumentarno-igranega filma RTV Slovenija Zazidan kamen Krasa režiserja in scenarista Jadrana Sterleta.
Še vedno v istem letu 2011 na pobudo dr. Katje Hrobat Virloget iz Univerze na Primorskem sodelavka Darja Kranjc osnuje in z ostalimi akterji uskladi sklop aktivnosti v okviru prijave čezmejnega projekta Slovenija-Italija Živa krajina Krasa na temo kraških suhih zidov, ki naj s širitvijo na celoten Kras nadgradijo projekt Revitas o suhozidnih gradnjah v Istri. Med leti 2013 in 2015 tako z njo na čelu JZ PŠJ koordinira izvedbo vzpostavitve izobraževalnega sistema za kraško suhozidno gradnjo, pripravo in izdajo priročnika za kraško suhozidno gradnjo ter izobraževalnih in popularizacijskih delavnic kraške suhozdine gradnje za otroke in odrasle, s čimer po vzoru UNESCO programa Človek in biosfera s pomočjo nekdanje sodelavke mag. Vanje Debevec in mag. Vesne Erhart postavi temelje za vzpostavitev in delo Partnerstva kraške suhozidne gradnje, ki ga prvih pet let tudi vodi v vlogi organizacijskega, tehničnega in administrativnega upravljavca.
V 10-letih delovanja PKSG je JZ PŠJ finančno in strokovno sodeloval pri ter koordiniral številne aktivnosti. Pri čemer ne gre pozabiti, da je aktivno sodeloval pri samem vpisu suhozidne gradnje v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije kot tudi na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Ob tem, da nudi podporo pri izvedbi strokovnih usposabljanj in KAMENTON-a, še naprej organizira obnove suhih zidov v PŠJ v okviru delavnic in izobraževanj PKSG, rednih vzdrževalnih del skupine naravovarstvenih nadzornikov ter projektnih aktivnosti pod vodstvom dr. Renate Rozman.
Za to, da je JZ PŠJ lahko toliko prispeval na področju popularizacije in varovanja veščine in suhozidnih zložb na Krasu in se ponaša z dejstvom, da je sedež PKSG, kjer vsako leto gostimo zbor članov in sestanke upravnega odbora, pa gre ob vseh omenjenih sodelavcih prav posebna zahvala veliki podpori dveh nekdanjih direktorjev, tj. dr. Gordani Beltram in Stojanu Ščuki, ki sta razumela pomen te dediščinske kategorije tako za dobrobit naše skupnosti kot varstva biotske pestrosti.
Leta 2003 sodelavec JZ PŠJ Tomaž Zorman popolnoma nepovezano z Borisom Čokom, kraški suhi zid kot del kraške kulturne dediščine in pomembno življenjsko okolje rastlin in živali vključil na Učno pot Škocjan, ki jo letno obišče 8.000 ljudi. Sodelavec Črtomir Pečar je v sklopu rednih letnih vzdrževalnih akcij od leta 2003 do upokojitve organiziral obnovo suhih zidov ob vidnejših poteh v parku. Dela, ki si še vedno vsako leto sledijo brez prestanka, pod Pečarjevim vodstvom prevzame skupina suhozidarskih zanesenjakov iz bližnje vasi Škoflje. Z njo skozi leta zidajo različni zaposleni JZ PŠJ in Betanca. Od stalno zaposlenih je potrebno še posebej izpostaviti Boruta Lozeja, Marka Požarja, Tomaža Zormana, Boruta Perica, Tomaža Smrdelja, Bogdana Oparo, Urško Čehovin, Damjano Može, dr. Rosano Cerkvenik, Viko Hohnjec, Marušo Markočič in Darjo Kranjc. Slednja se kot etnologinja v dogajanje v letu 2009 sprva vključi, ko video dokumentira veščine prvih skupin, predvsem pa ljubezen do tega dela in tovrstnega druženja ter zmontira film, ki se vrti v eni od muzejskih zbirk JZ PŠJ, ki je delo Pokrajinskega muzeja Koper, tj. etnološka zbirka v J'kopinovem skednju.
Ko v letu 2011 dr. Domen Zupančič in dr. Bogdan Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani z Borisom Čokom organizirata projekt KRAS2011, ki obsega delavnice gradnje za otroke in študente, ena od teh poteka tudi v parku Škocjanske jame (v nadaljevanju PŠJ). V okviru projekta JZ PŠJ financira, organizira otvoritev in gosti popularizacijsko razstavo Suhi zid na Krasu dr. Domna Zupančiča in dr. Boruta Juvanca, ki jo podpre kustodinja arheologinja dr. Maša Sakara Sučević iz Pokrajinskega muzeja Koper, ter predpremiero polurnega dokumentarno-igranega filma RTV Slovenija Zazidan kamen Krasa režiserja in scenarista Jadrana Sterleta.
Še vedno v istem letu 2011 na pobudo dr. Katje Hrobat Virloget iz Univerze na Primorskem sodelavka Darja Kranjc osnuje in z ostalimi akterji uskladi sklop aktivnosti v okviru prijave čezmejnega projekta Slovenija-Italija Živa krajina Krasa na temo kraških suhih zidov, ki naj s širitvijo na celoten Kras nadgradijo projekt Revitas o suhozidnih gradnjah v Istri. Med leti 2013 in 2015 tako z njo na čelu JZ PŠJ koordinira izvedbo vzpostavitve izobraževalnega sistema za kraško suhozidno gradnjo, pripravo in izdajo priročnika za kraško suhozidno gradnjo ter izobraževalnih in popularizacijskih delavnic kraške suhozdine gradnje za otroke in odrasle, s čimer po vzoru UNESCO programa Človek in biosfera s pomočjo nekdanje sodelavke mag. Vanje Debevec in mag. Vesne Erhart postavi temelje za vzpostavitev in delo Partnerstva kraške suhozidne gradnje, ki ga prvih pet let tudi vodi v vlogi organizacijskega, tehničnega in administrativnega upravljavca.
V 10-letih delovanja PKSG je JZ PŠJ finančno in strokovno sodeloval pri ter koordiniral številne aktivnosti. Pri čemer ne gre pozabiti, da je aktivno sodeloval pri samem vpisu suhozidne gradnje v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije kot tudi na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Ob tem, da nudi podporo pri izvedbi strokovnih usposabljanj in KAMENTON-a, še naprej organizira obnove suhih zidov v PŠJ v okviru delavnic in izobraževanj PKSG, rednih vzdrževalnih del skupine naravovarstvenih nadzornikov ter projektnih aktivnosti pod vodstvom dr. Renate Rozman.
Za to, da je JZ PŠJ lahko toliko prispeval na področju popularizacije in varovanja veščine in suhozidnih zložb na Krasu in se ponaša z dejstvom, da je sedež PKSG, kjer vsako leto gostimo zbor članov in sestanke upravnega odbora, pa gre ob vseh omenjenih sodelavcih prav posebna zahvala veliki podpori dveh nekdanjih direktorjev, tj. dr. Gordani Beltram in Stojanu Ščuki, ki sta razumela pomen te dediščinske kategorije tako za dobrobit naše skupnosti kot varstva biotske pestrosti.