Park Škocjanske jame gostil Strokovni posvet o uporabi ploščastega apnenca na Krasu
V okviru mednarodnega projekta RoofOfRock, sofinanciranega iz Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-13, katerega partner je tudi Park Škocjanske jame, je v sredo 28. maja 2014 potekal v Promocijsko-kongresnem centru Pr Nanetovh strokovni posvet o uporabi ploščastega apnenca na Krasu.
Predstavniki različnih strok so se sprva seznanili z veljavno slovensko zakonodajo na področju varstva naravne, kulturne dediščine, arhitekture, gradbeništva, prostorskega planiranja in rudarstva. V nadaljevanju so vsi udeleženci aktivno sodelovali v delavnicah, kjer so iskali odgovore na vprašanje, kako zagotoviti rabo ploščastega apnenca pri prenovi ali gradnji tradicionalne kraške hiše ter predvsem kje in kako (legalno) pridobiti gradbeni material – ploščasti apnenec oziroma po domače škrle, ki se na Krasu uporablja predvsem za prekrivanje streh.
Geologi, konzervatorji, pravniki, arhitekti, gradbeniki in mojstri so razpravljali o problemih in rešitvah povezanih z uporabo ploščastega apnenca pri tradicionalni kraški gradnji. Miloš Bavec, vodja projekta, iz Geološkega zavoda Slovenije je poudaril, da kljub različnim interesom pri rabi ploščastega apnenca, lahko opredelijo vrsto skupnih strokovnih rešitev in priporočil, s katerimi se vsi lahko strinjamo. Pri tem so izrednega pomena vsebinski in konkretni predlogi, ki bi jih bilo smiselno opredeliti ali raziskati v okviru že zastavljenih projektnih nalog. Udeleženci so se strinjali, da so potrebne zakonodajne rešitve, pri čemer je najpomembnejša rudarska zakonodaja s postopkom pridobivanja rudarske pravice, ki je sedaj enotno opredeljena, ne glede na obseg (količino) odvzema ploščastega apnenca (ali katerega koli drugega naravnega kamna oziroma mineralne surovine). Prednostno je smiselno sodelovanje z obstoječimi aktivnimi kamnolomi, ki mogoče do sedaj ploščastemu apnencu niso posvečali tolikšne pozornosti. Sledi ponovna uporaba materialov z objektov, ki se rušijo ali prenavljajo. Smiselno je posvetiti več pozornosti tudi uporabi materiala iz kopov, ki nastanejo ob zemeljskih delih, na primer pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov (zelo kvaliteten kamen se je pokazal pri izkopu za širitev železniške proge pri Divači). Udeleženci so omenili tudi možnost oživljanja opuščenih kopov, vendar v omejenem obsegu. V razpravi so se dotaknili tudi priporočil za krepitev in širitev znanj (izkop, obdelava, vgradnja) ter izobraževanja o pomenu ohranjanja tradicionalne kraške gradnje in s tem identitete tega prostora. Strinjali so se, da je za zasebne lastnike izrednega pomena iskanje spodbud za ohranjanje obstoječih objektov, predvsem prek različnih finančnih mehanizmov. Projektna skupina je tako dobila izredno dobra in praktična priporočila glede usmerjanja nadaljnjih raziskovanja in priprave vsebin, ne le za slovenskih del, ampak za celotno projektno območje. Omenjen strokovni posvet je služil tudi kot uskladitev stališč stroke in uporabnikov na primeru Slovenije ter kot priprava na mednarodno okroglo mizo, ki bo s podobno tematiko organizirana v mesecu septembru ravno tako v Parku Škocjanske jame. Slednje naj bi se udeležili vidnejši predstavniki stroke iz vseh štirih sodelujočih držav na projektu (Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine).
Karmen Peternelj
koordinatorka projekta
Predstavniki različnih strok so se sprva seznanili z veljavno slovensko zakonodajo na področju varstva naravne, kulturne dediščine, arhitekture, gradbeništva, prostorskega planiranja in rudarstva. V nadaljevanju so vsi udeleženci aktivno sodelovali v delavnicah, kjer so iskali odgovore na vprašanje, kako zagotoviti rabo ploščastega apnenca pri prenovi ali gradnji tradicionalne kraške hiše ter predvsem kje in kako (legalno) pridobiti gradbeni material – ploščasti apnenec oziroma po domače škrle, ki se na Krasu uporablja predvsem za prekrivanje streh.
Geologi, konzervatorji, pravniki, arhitekti, gradbeniki in mojstri so razpravljali o problemih in rešitvah povezanih z uporabo ploščastega apnenca pri tradicionalni kraški gradnji. Miloš Bavec, vodja projekta, iz Geološkega zavoda Slovenije je poudaril, da kljub različnim interesom pri rabi ploščastega apnenca, lahko opredelijo vrsto skupnih strokovnih rešitev in priporočil, s katerimi se vsi lahko strinjamo. Pri tem so izrednega pomena vsebinski in konkretni predlogi, ki bi jih bilo smiselno opredeliti ali raziskati v okviru že zastavljenih projektnih nalog. Udeleženci so se strinjali, da so potrebne zakonodajne rešitve, pri čemer je najpomembnejša rudarska zakonodaja s postopkom pridobivanja rudarske pravice, ki je sedaj enotno opredeljena, ne glede na obseg (količino) odvzema ploščastega apnenca (ali katerega koli drugega naravnega kamna oziroma mineralne surovine). Prednostno je smiselno sodelovanje z obstoječimi aktivnimi kamnolomi, ki mogoče do sedaj ploščastemu apnencu niso posvečali tolikšne pozornosti. Sledi ponovna uporaba materialov z objektov, ki se rušijo ali prenavljajo. Smiselno je posvetiti več pozornosti tudi uporabi materiala iz kopov, ki nastanejo ob zemeljskih delih, na primer pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov (zelo kvaliteten kamen se je pokazal pri izkopu za širitev železniške proge pri Divači). Udeleženci so omenili tudi možnost oživljanja opuščenih kopov, vendar v omejenem obsegu. V razpravi so se dotaknili tudi priporočil za krepitev in širitev znanj (izkop, obdelava, vgradnja) ter izobraževanja o pomenu ohranjanja tradicionalne kraške gradnje in s tem identitete tega prostora. Strinjali so se, da je za zasebne lastnike izrednega pomena iskanje spodbud za ohranjanje obstoječih objektov, predvsem prek različnih finančnih mehanizmov. Projektna skupina je tako dobila izredno dobra in praktična priporočila glede usmerjanja nadaljnjih raziskovanja in priprave vsebin, ne le za slovenskih del, ampak za celotno projektno območje. Omenjen strokovni posvet je služil tudi kot uskladitev stališč stroke in uporabnikov na primeru Slovenije ter kot priprava na mednarodno okroglo mizo, ki bo s podobno tematiko organizirana v mesecu septembru ravno tako v Parku Škocjanske jame. Slednje naj bi se udeležili vidnejši predstavniki stroke iz vseh štirih sodelujočih držav na projektu (Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine).
Karmen Peternelj
koordinatorka projekta