Park Škocjanske jame gostil posvet o Izginjanju Krasa na Krasu
V mesecu oktobru je Park Škocjanske jame v okviru projekta RaNature gostil posvet z novinarsko konferenco o izgubljanju biotske pestrosti in kulturne krajine na Krasu.
Kras, z največjo biotsko in krajinsko pestrostjo v Sloveniji in Evropi, se med vsemi slovenskimi regijami sooča z največjimi spremembami krajinskih značilnosti in življenjskih prostorov. V manj kot 100 letih je iz traviščne postal gozdna krajina z danes že preko 75% gozda. Za Kras značilni travniki ter rastlinske in živalske vrste, ki jih varujejo nacionalne in mednarodne konvencije ter zakoni, so postali kritično ogroženi, nekatere vrste so že tik pred izumrtjem, prav tako kritično ogrožena je tudi kulturna krajina.
S strokovnjaki iz področij naravovarstva, kmetijstva in regionalnega razvoja smo na posvetu predstavili več vidikov zaradi katerih je potrebno ohraniti kraška travišča. Slednja so vrstno najbogatejši del te krajine a hkrati tudi najbolj ogrožena.
S strokovnjaki iz področij naravovarstva, kmetijstva in regionalnega razvoja smo na posvetu predstavili več vidikov zaradi katerih je potrebno ohraniti kraška travišča. Slednja so vrstno najbogatejši del te krajine a hkrati tudi najbolj ogrožena.
V Parku Škocjanske jame si že vrsto let prizadevamo za ohranjanje in vzpostavljanje suhih kraških travišč. V zadnjih desetih letih je bilo v sklopu različnih projektov vzpostavljenih 150 hektarjev novih travišč. Za ohranjanje kraških travišč je najpomembnejše sodelovanje vseh institucij in posameznikov. “Le en sam tega ne zmore, če pa vsak prispeva svoj del, lahko ohranimo naš Kras.” je poudaril Stojan Ščuka, direktor Javnega Zavoda Park Škocjanske jame.