Uvodni nagovor na dogodku je imel
podžupan občine Divača, g. Mario Benkoč, ki je izpostavil odlično sodelovanje med občino in Parkom. Naslednja govorka je bila
direktorica Parka Škocjanske jame, Polona Kovačič: »Temeljna ponudba Parka Škocjanske jame stoji na treh stebrih – treh doživetjih, ki vsakemu obiskovalcu omogočajo stik z naravo, kulturno dediščino in izkustvenim učenjem.«
Prvi steber so Škocjanske jame, prek katerih se ne sprehajamo le v globine kraškega sveta, temveč tudi v plasti geološke zgodovine in pogumnega raziskovanja tega skrivnostnega podzemlja. Drugi steber je Učna pot Škocjan, ki na interaktiven način ozavešča o naravnih posebnostih tega območja, bogati kulturni dediščini ter o tesnem sobivanju človeka in narave. Tretji steber pa predstavljajo muzejske zbirke. Muzejska zbirka o zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam v Sprejemnem centru Parka in etnološka zbirka v J'kopinovem skednju hranita in predstavljata bogato kulturno in etnološko dediščino tega prostora.
Danes pa smo za javnost odprli tudi 'Škocjanske zaklade' – geološko, biološko in arheološko muzejsko zbirko v Delezovi domačiji (Škocjan 3, 6215 Divača). Borut Peric, vodja Strokovne službe Parka Škocjanske jame jih v svojem govoru opiše takole: »Obnovljene muzejske zbirke, ki jih danes odpiramo, niso zgolj klasične muzejske postavitve. Z njimi smo ustvarili interpretacijski center, ki ima jasen namen: izobraževati, ozaveščati in povezovati. Predstavljene vsebine ne ponujajo zgolj podatkov, ampak zgodbe – zgodbo narave, kulture in človeka prepletene v edinstvenem kraškem prostoru.«
Biološka muzejska zbirka je sestavljena iz dveh delov. Prvi del biološke zbirke je posvečen svojevrstnemu habitatnemu tipu - kraškemu podzemlju oziroma jamam s poudarkom na dejstvu, da so se morale živali posebej prilagoditi edinstvenim razmeram v kraškem podzemlju. V drugem delu biološke zbirke pa je predstavljeno življenje na kraškem površju.
V geološki zbirki so predstavljeni kras, kraški pojavi ter tok reke Reke. Številni slovenski izrazi, kot sta kras in dolina se uporabljajo v mednarodni strokovni terminologiji po celem svetu, vsi ti izrazi prihajajo prav od tu, kjer se je raziskovanje krasa in kraških pojavov začelo.
Na neobsežnem območju v bližini Škocjana in vhoda reke Reke v podzemlje se nahaja več kot 30 arheoloških najdišč. Med temi prevladujejo predvsem jamska najdišča. V arheološki muzejski zbirki so zbrani arheološki podatki, ki pričajo o bogati preteklosti tega območja.
In komu so muzejske zbirke namenjene? Poslanstvo Škocjanskih zakladov je v izobraževanju vseh starostnih skupin.
Park Škocjanske jame z veseljem odpira vrata obiskovalcem - naj bo obisk Parka priložnost za učenje in razumevanje edinstvenega kraškega sveta. Ob tem pa spodbujamo k spoštljivemu raziskovanju kraškega podzemlja, učne poti in bogate dediščine, zbrane v muzejskih zbirkah. Kot pove direktorica Parka, raziskujmo spoštljivo. »Spoštljivo do narave, ki je tisočletja ustvarjala ta prostor. Spoštljivo do ljudi, ki so tukaj živeli in pustili sledove v kraškem kamnu. Spoštljivo tudi do tistih, ki tukaj živijo danes – ki ta prostor ohranjajo, negujejo in mu dajejo življenje. In spoštljivo do vseh, ki bodo prišli za nami – da bodo tudi oni lahko doživeli ta edinstveni prostor v vsej njegovi lepoti.«
Program je z glasbenimi vložki popestril kvartet klarinetov, ki so del Brkinske godbe 2000.
Avtor fotografij: Borut Lozej