Odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlin v PŠJ
Zaradi različnih vzrokov (sajenje rastlin, ki pobegnejo iz vrtov, trgovine s sadeži iz drugih celin in klimatskih pasov, klimatske spremembe, idr.) se v Slovenijo in v Evropo širijo tuje rastline, ki pri nas niso doma (tujerodne ali neavtohtone) in lahko izrinejo domače, ki jih imenujemo tudi avtohtone rastline. Enako se dogaja z živalmi.
Seveda nestrpnost do drugačnega nima popolnoma nič opraviti z našo temo saj so tujerodne rastline lahko še lepše in tudi koristne za nas in naše preživetje. Ena od takih je na primer krompir ali koruza, ki sta prišla iz Amerike in sta rešila staro celino lakote. Torej ni vse slabo in niso vse rastline ali živali krive, da bi jih zaradi tega bilo potrebno odstranjevati ali zatirati.
Problem nastane, ko imamo opravka z rastlinami ali živalmi, ki prihajajo od drugod in so hkrati lahko še invazivne ali po slovensko, nasilne. Slednje začnejo zasedati življenjski prostor domačih rastlin in jih počasi ali še raje hitro preženejo iz njihovih rastišč oz. življenjskega prostora ter jih v skrajnem primeru ( če so ozko specializirane) lahko tudi pahnejo na rob preživetja.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je kar nekaj od omenjenih tujerodnih in invazivnih rastlin tudi strupenih ali alergenih. Ena izmed njih je ambrozija, ki smo jo v park "uvozili" s košnjo obcestnih brežin.
Tujerodne in invazivne vrste smo vsi dolžni omejevati . Največje preglavice pa povzročajo kmetom, saj se kot pleveli izredno hitro širijo in konkurirajo kulturnim rastlinam ter na naše njive prihajajo celo s semeni slednjih. Ubraniti se jih popolnoma torej najbrž ne bomo mogli . Lahko pa storimo kar je v naši moči, da jih pri osvajanju prostora zaviramo in onemogočamo (pulimo, odstranimo, zatremo).
Več kot nas bo stopilo v vrste, bolj bomo uspešni v našem boju.
Srečno.
Pripravil: Tomaž Zorman
Fotografije: Tomaž Zorman
Seveda nestrpnost do drugačnega nima popolnoma nič opraviti z našo temo saj so tujerodne rastline lahko še lepše in tudi koristne za nas in naše preživetje. Ena od takih je na primer krompir ali koruza, ki sta prišla iz Amerike in sta rešila staro celino lakote. Torej ni vse slabo in niso vse rastline ali živali krive, da bi jih zaradi tega bilo potrebno odstranjevati ali zatirati.
Problem nastane, ko imamo opravka z rastlinami ali živalmi, ki prihajajo od drugod in so hkrati lahko še invazivne ali po slovensko, nasilne. Slednje začnejo zasedati življenjski prostor domačih rastlin in jih počasi ali še raje hitro preženejo iz njihovih rastišč oz. življenjskega prostora ter jih v skrajnem primeru ( če so ozko specializirane) lahko tudi pahnejo na rob preživetja.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je kar nekaj od omenjenih tujerodnih in invazivnih rastlin tudi strupenih ali alergenih. Ena izmed njih je ambrozija, ki smo jo v park "uvozili" s košnjo obcestnih brežin.
Tujerodne in invazivne vrste smo vsi dolžni omejevati . Največje preglavice pa povzročajo kmetom, saj se kot pleveli izredno hitro širijo in konkurirajo kulturnim rastlinam ter na naše njive prihajajo celo s semeni slednjih. Ubraniti se jih popolnoma torej najbrž ne bomo mogli . Lahko pa storimo kar je v naši moči, da jih pri osvajanju prostora zaviramo in onemogočamo (pulimo, odstranimo, zatremo).
Več kot nas bo stopilo v vrste, bolj bomo uspešni v našem boju.
Srečno.
Pripravil: Tomaž Zorman
Fotografije: Tomaž Zorman