Obnavljanje in ohranjanje biodiverzitete Krasa
Kras v zadnjih desetletjih izgublja svojo tradicionalno podobo in tudi del identitete. To se dogaja predvsem zaradi podnebnih sprememb in opuščanja tradicionalnega kmetovanja. Poleg kamenišč in suhih zidov se zaraščajo tudi suha kraška travišča, kar ima negativen vpliv na ohranitev številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Suha kraška travišča so najstarejša evropska kulturna krajina, ki je mednarodno zavarovana v okviru evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000. Prvotno so se vzpostavila zaradi naravnih požarov, ohranjali so jih veliki rastlinojedi, na primer divje govedo, divji konji in drugi. Ko teh naravnih vzdrževalcev ni bilo več, je čiščenje površin postala naloga človeka. Gozd se je v preteklosti krčilo zaradi zagotovitve pašnih površin za domače živali, z izsekavanjem in požiganjem. S pašnikov se je odstranjevalo kamenje in ga odlagalo v suhozide ali griže. Tako so se nekoč ohranjala suha travišča, ki so eno najbolj raznolikih življenjskih okolij v Sloveniji pa tudi v Evropi in širše. Pestrost rastlin in živali lahko dosega tudi do 80 vrst na kvadratni meter, med katerimi so mnoge ogrožene v svetovnem merilu. Nekatere so celo tik pred izumrtjem.
Z namenom zmanjševanja požarne ogroženosti, obnove in ohranitve biodiverzitete, kulturne krajine in pravzaprav tudi identitete Krasa, se na območju parka izvajajo akcije krčitve gozdnih površin.
Kakšen je naš cilj? Ponovna vzpostavitev kraških travišč.
Poseku in odstranjevanju zarasti bo sledilo sejanje travne mešanice, prilagojene za kraška travišča. S trajnostnim pristopom bomo vzpostavili primerno kmetijsko rabo, ki bo omogočala dolgoročno ohranjanje teh travišč in podprla njihovo obnovo. Trajnostna kmetijska raba bo vključevala metode, ki ne bodo škodovale naravnemu okolju, temveč ga bodo podpirale in krepile. S tem bomo zagotovili, da bodo suha kraška travišča ostala vitalen del našega naravnega okolja tudi za prihodnje generacije.
Suha kraška travišča so najstarejša evropska kulturna krajina, ki je mednarodno zavarovana v okviru evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000. Prvotno so se vzpostavila zaradi naravnih požarov, ohranjali so jih veliki rastlinojedi, na primer divje govedo, divji konji in drugi. Ko teh naravnih vzdrževalcev ni bilo več, je čiščenje površin postala naloga človeka. Gozd se je v preteklosti krčilo zaradi zagotovitve pašnih površin za domače živali, z izsekavanjem in požiganjem. S pašnikov se je odstranjevalo kamenje in ga odlagalo v suhozide ali griže. Tako so se nekoč ohranjala suha travišča, ki so eno najbolj raznolikih življenjskih okolij v Sloveniji pa tudi v Evropi in širše. Pestrost rastlin in živali lahko dosega tudi do 80 vrst na kvadratni meter, med katerimi so mnoge ogrožene v svetovnem merilu. Nekatere so celo tik pred izumrtjem.
Z namenom zmanjševanja požarne ogroženosti, obnove in ohranitve biodiverzitete, kulturne krajine in pravzaprav tudi identitete Krasa, se na območju parka izvajajo akcije krčitve gozdnih površin.
Kakšen je naš cilj? Ponovna vzpostavitev kraških travišč.
Poseku in odstranjevanju zarasti bo sledilo sejanje travne mešanice, prilagojene za kraška travišča. S trajnostnim pristopom bomo vzpostavili primerno kmetijsko rabo, ki bo omogočala dolgoročno ohranjanje teh travišč in podprla njihovo obnovo. Trajnostna kmetijska raba bo vključevala metode, ki ne bodo škodovale naravnemu okolju, temveč ga bodo podpirale in krepile. S tem bomo zagotovili, da bodo suha kraška travišča ostala vitalen del našega naravnega okolja tudi za prihodnje generacije.