Obeleževanje svetovnega dneva mokrišč na OŠ Podgrad
2. februarja, ob svetovnem dnevu mokrišč, smo se zaposleni Parka Škocjanske jame v okviru projekta ENGREEN 2 odpravili na osnovno šolo Rudolfa Ukoviča Podgrad. Prvi dve uri so nas gostili učenci 6. in 7. razreda, nato pa še učenci 8. in 9. razreda. Najprej smo imeli predavanje na temo mokrišč. Povedali smo, kaj mokrišča sploh so, zakaj so za nas pomembna, katera v Sloveniji so vpisana v Ramsarsko konvencijo in kaj ogroža obstoj mokrišč. Pokazali smo nekaj slik o Škocjanskih jamah in kako visoko voda naraste v jamah ob obilnem deževju.
Nato smo se odpravili ven in se sprehodili do izvirka, ki napaja korita. Ugotovili smo, da je na tem območju verjetno stik dveh kamnin, prepustnih in neprepustnih, zato tam voda preide na površje. V koritih smo videli pupke, ki spadajo med dvoživke. Dvoživke, kot so žabe, pupki, močeradi in tudi človeška ribica, so pomembni prebivalci mokrišč, ki pa so zaradi uničevanja habitatov, onesnaževanja in širjenja bolezni med svetovno najbolj ogroženimi skupinami živali. Pogovarjali smo se tudi o kalih, ki ravno tako spadajo med mokrišča in so bili v preteklosti zelo pomembni, še posebej na sušnem kraškem površju. Opozorili smo, da je danes največja grožnja biodiverziteti v kalih vnos tujerodnih vrst, kot so zlate ribice in lokvanji, zato če se naveličamo doma skrbeti za zlate ribice, jih nikakor ne smemo odvreči v bližnji kal. Po poti nazaj smo še pokazali, kje vse se voda lahko zadrži v gozdu, na primer v podrtih drevesih, ki so vir hranilnih snovi in vode drugim organizmom.
Nato smo se odpravili ven in se sprehodili do izvirka, ki napaja korita. Ugotovili smo, da je na tem območju verjetno stik dveh kamnin, prepustnih in neprepustnih, zato tam voda preide na površje. V koritih smo videli pupke, ki spadajo med dvoživke. Dvoživke, kot so žabe, pupki, močeradi in tudi človeška ribica, so pomembni prebivalci mokrišč, ki pa so zaradi uničevanja habitatov, onesnaževanja in širjenja bolezni med svetovno najbolj ogroženimi skupinami živali. Pogovarjali smo se tudi o kalih, ki ravno tako spadajo med mokrišča in so bili v preteklosti zelo pomembni, še posebej na sušnem kraškem površju. Opozorili smo, da je danes največja grožnja biodiverziteti v kalih vnos tujerodnih vrst, kot so zlate ribice in lokvanji, zato če se naveličamo doma skrbeti za zlate ribice, jih nikakor ne smemo odvreči v bližnji kal. Po poti nazaj smo še pokazali, kje vse se voda lahko zadrži v gozdu, na primer v podrtih drevesih, ki so vir hranilnih snovi in vode drugim organizmom.