O starih sortah semen in njihovem pridelovanju
Kljub obilnemu sneženju, se nas je v torek, 3. 2. 2015, na Delezovi domačiji v Škocjanu zbralo manjše število navdušenih vrtičkaric. Gospa Tamara Urbančič, univerzitetno diplomirana inženirka zootehnike, zbirateljica in vzdrževalka starih sort kulturnih rastlin iz Topolca, nam je spregovorila o pomenu ohranjanja starih sort, razložila tehnologijo pridelovanja in shranjevanja semen ter nam pojasnila kaj vse je potrebno upoštevati, da se stare sorte ne skrižajo med sabo.
slika 1: Tamara Urbančič med predstavitvijo
Danes obstaja na trgu ekološko seme, hibridi in gensko spremenjeno seme. Če je seme domače, je prilagojeno na specifične rastne razmere in ga lahko razmnožujemo sami. Hibridi večinoma ne semenijo in sami težje pridelamo njihovo seme. Ni znano kakšne so posledice uživanja hrane iz gensko spremenjenih rastlin.
Da bi se ohranile stare sorte semen, ki jih lahko sami najbolj uspešno semenimo, imamo od leta 1995 tudi v Sloveniji svojo gensko banko in kar nekaj navdušencev povezanih v Zvezo društev za ohranitev pestrosti kulturnih rastlin, ki zbirajo in shranjujejo le-te. Nekaj tega navdušenja za ohranjanje zdrave domače pestrosti v vsakdanji prehrani, smo se od naše predavateljice v torek navzele tudi me.
slika 2: Slika iz semen, ki so jo izdelali učenci šolskih kmetijskih krožkov Tamare Urbančič
V skoraj tri ure trajajočem srečanju smo bile deležne res veliko uporabnih informacij. Zelo zanimiva je bila tako npr. razlaga o latinskih imenih rodu in vrste rastlin, ki nam pomagajo pri ugotavljanju verjetnosti medsebojnega križanja, in ohranjanju čiste sorte semen. Rastline se lahko oplojujejo s pomočjo insektov, vetra ali pa so samooplodne. Od tega so odvisni ukrepi za preprečitev križanja, kot so razdalja v saditvi, časovni zamik sajenja in gojenje na način, ki preprečuje križanje (ločeni rastlinjaki, prekrivanje s kopreno, prekrivanje cvetov, ...). V nadaljevanju je pri pridelavi semen pomembno poznati čas cvetenja, semenitve, zorenja, način čiščenja, sušenja in shranjevanja. O vsem tem smo bile podučene. Doma seme najbolje hranimo pri 10 do 15 stopinjah Celzija, pri največ 40% relativne vlage v steklenih kozarcih.
Sledila je podrobnejša predstavitev načina razmnoževanja in semenitve krompirja, fižola in stročnic, solate in radiča, paradižnika in paprike, česna in čebule.
slika 3: Izmenjava semen
Za zaključek smo si še izmenjale semena fižola, koruze, solate, korenja, buč, redkvice, lanu in poskusile čaj iz domačih zelišč in travnih cvetlic. Lepo je bilo.
Pripravili: Darja Ivančič in Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc in Tamara Urbančič
slika 1: Tamara Urbančič med predstavitvijo
Danes obstaja na trgu ekološko seme, hibridi in gensko spremenjeno seme. Če je seme domače, je prilagojeno na specifične rastne razmere in ga lahko razmnožujemo sami. Hibridi večinoma ne semenijo in sami težje pridelamo njihovo seme. Ni znano kakšne so posledice uživanja hrane iz gensko spremenjenih rastlin.
Da bi se ohranile stare sorte semen, ki jih lahko sami najbolj uspešno semenimo, imamo od leta 1995 tudi v Sloveniji svojo gensko banko in kar nekaj navdušencev povezanih v Zvezo društev za ohranitev pestrosti kulturnih rastlin, ki zbirajo in shranjujejo le-te. Nekaj tega navdušenja za ohranjanje zdrave domače pestrosti v vsakdanji prehrani, smo se od naše predavateljice v torek navzele tudi me.
slika 2: Slika iz semen, ki so jo izdelali učenci šolskih kmetijskih krožkov Tamare Urbančič
V skoraj tri ure trajajočem srečanju smo bile deležne res veliko uporabnih informacij. Zelo zanimiva je bila tako npr. razlaga o latinskih imenih rodu in vrste rastlin, ki nam pomagajo pri ugotavljanju verjetnosti medsebojnega križanja, in ohranjanju čiste sorte semen. Rastline se lahko oplojujejo s pomočjo insektov, vetra ali pa so samooplodne. Od tega so odvisni ukrepi za preprečitev križanja, kot so razdalja v saditvi, časovni zamik sajenja in gojenje na način, ki preprečuje križanje (ločeni rastlinjaki, prekrivanje s kopreno, prekrivanje cvetov, ...). V nadaljevanju je pri pridelavi semen pomembno poznati čas cvetenja, semenitve, zorenja, način čiščenja, sušenja in shranjevanja. O vsem tem smo bile podučene. Doma seme najbolje hranimo pri 10 do 15 stopinjah Celzija, pri največ 40% relativne vlage v steklenih kozarcih.
Sledila je podrobnejša predstavitev načina razmnoževanja in semenitve krompirja, fižola in stročnic, solate in radiča, paradižnika in paprike, česna in čebule.
slika 3: Izmenjava semen
Za zaključek smo si še izmenjale semena fižola, koruze, solate, korenja, buč, redkvice, lanu in poskusile čaj iz domačih zelišč in travnih cvetlic. Lepo je bilo.
Pripravili: Darja Ivančič in Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc in Tamara Urbančič