O prazgodovini in rimski dobi na Bistriškem

»Arheologija je del dediščine, ki je očem običajno skrita. Nekateri kraji je imajo manj, nekateri več. Kraji na Bistriškem sodijo med slednje.« Tako je na vabilo zapisala arheologinja Sabina Pugelj, s pomočjo katere smo se na četrtkovem predavanju, 19. 3. 2015, v Knjižnici Makse Samsa sprehodili po najdiščih na Bistriškem. Šlo je za drugo aktivnost v sklopu projekta popularizacije arheološke dediščine z naslovom Arheologija za vsakogar Odbora za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras v katerega so združeni lokalni prostovoljci, ki jim je dediščina še posebej pri srcu.  



  V skoraj uro in pol trajajočem poučnem predavanju, je Sabina Pugelj predstavila izjemno zanimivo in bogato, a kot je sama poudarila, še precej slabo raziskano, prazgodovinsko in rimsko dediščino teh krajev na vplivnem območju parka in biosfernega območja.  



  S sliko in besedo se je natančneje posvetila najdbam in razlagi arheoloških najdišč Pod Črmukljo pri Šembijah, Račiška pečina, Jama pri Trnovskem studencu, Čepna nad Zagorjem, Obroba pri Knežaku, Gradišče nad Knežakom, Gradišče nad Trnovim, Stražica, Javori pri Dolnjem Zemonu, Vinograd/Grajski britof pri Dolnjem Zemonu, Podjavori pri Dolnjem Zemonu, Sveti Jernej pri Gornjem Zemonu, Sveta Katarina nad Novokračinami, Božična vala nad Jelšanami, Božični breg/Gradišče nad Jelšanami, Sušnjak/Brančk, Gradina nad Ilirsko Bistrico in Videm v Ilirski Bistrici. Na spremljajoči razstavi pa je predstavila še Podgraje in Gradino nad Starodom.
»Arheološka dediščina je last vseh, a je nimamo možnosti spoznavati vsak dan.« Zato je zelo dobrodošlo, ko se arheologi odločijo, da najdišča in predmete predstavijo ljudem. »Gre za zaklade, ki so jih predniki ustvarjali tisoče let nazaj.« Z željo, da bi jih uživali še zanamci, je domača arheologinja svojo predstavitev sklenila s pozivom zoper ilegalna izkopavanja in posege brez kulturnovarstvenih soglasij.
 



  Predavanje v nabito polni Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je pokazalo, da ljudje želijo temeljiteje spoznati tudi manj znane ostaline prejšnjih dob v krajih, kjer domujejo. Da bi skrb zanje postala del njihovega vsakdanjega življenja, pa je želja članov odbora.

Pripravila: Darja Kranjc
Fotografije: Marjeta Malešič
 

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)