STROKOVNE PODLAGE VPLIVA VE ZAJČICA NA NARAVO IN REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME
Poseganje VE Zajčica v zavarovano območje - vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame ni dopustno. Velika vidna izpostavljenost iz širšega območja Krasa bi povzročila zelo moteno krajinsko podoba na tradicionalno kraško krajino pogledov na Čebulovico in Vremščico iz Krasa oz. na Regijski park Škocjanske jame, ki je vpisan zaradi posebnosti in izjemnosti na seznam Svetovne dediščine in MAB pod UNESCOm ter ima pomembno vlogo kot Ramsarska lokaliteta. Območij z vsemi tremi designacijami je v svetu izredno malo (23), kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Zato je tovrsten poseg na vplivno območje parka z omenjenih vidikov degradacije krajine, ki je vidna iz lokacije UNESCO (svetovna naravna dediščina pomembna za celotno svetovno javnost) sporen. Problem varovanja Ramasarske lokalitete (podzemno mokrišče mednarodnega pomena) lahko nastane zaradi potencialnega onesnaženja ob katastrofah, pa tudi zaradi zemeljskih del in onesnaževanja s polutanti ali/in še posebej spornih spremenjenih pogojev pronicanja in stekanja voda v podzemlje. Vplivi gradnje in delovanja bi lahko zelo negativno vplivali na jamske živali med katerimi so ravno tako Natura 2000 vrste kot so človeška ribica in drobnovratnik. Na Krasu si namreč prizadevamo k ohranjanju čim boljšega stanja podzemeljskega vodonosnika na tem območju tako zaradi biotske pestrosti endemičnih podzemnih vrst živali (Slovenski klasični kras je vroča točka biotske pestrosti v svetovnem merilu), kot tudi zaradi zajetja pitne vode v Klaričih.
Tudi ostale naravne vrednote državnega pomena – jame, bi tako lahko bile posredno ali neposredno ogrožene zaradi omenjenih groženj.
Poseganje VE Zajčica na varovana območja narave - območja Natura 2000, kjer je ob morebitni izgradnji pričakovati pomembno poslabšanje življenjskega prostora in velik uničujoč vpliv »klatenja« ujed in drugih ptic za klasifikacijske vrste npr. kačarja, veliko uharico, podhujko, smrdokavro in hribskega škrjanca, sokola selca in beloglavega jastreba. Območja ne moremo omejiti zgolj na območje vetrnic ampak ga moramo dojemati kot življenjski prostor prepletanja habitatov in preletanja vseh naštetih vrst v času in prostoru. Predvsem vrste kot so kačar, sokol selec in beloglavi jastreb se na območju grebenov Vremščice zadržujejo in preletajo zaradi ugodnih termičnih pogojev in orografskih dejavnikov, ter za nekatere vrste velikega števila pasočih se ovac, ki jim posredno ali neposredno omogočajo hrano.
Pričakuje se tudi uničujoč vpliv zaradi povzročanja podtlaka (pogina zaradi hipo ali/in hiperbaričnega efekta na dihala in prevelikih hitrosti lopatic) več vrst netopirjev. Vsi netopirji so strogo zavarovani po Habitatni direktivi ( Priloga 4) med njimi tudi dolgokrili netopir, za katerega nosi park še posebno odgovornost. V Škocjanskih jamah je edino kotišče te vrste v zahodni Sloveniji v katerem pa koti vsaj 80% celotne slovenske populacije te vrste netopirjev. Dolgokrili netopirji se običajno prehranjujejo tudi 20-30 km od svojih zatočišč, zato lahko upravičeno pričakujemo njihovo prisotnost na območju predlagane VE Zajčica. Glede ugotovitve sporazuma EUROBATS (v okviru Bonske konvencije o migratornih vrstah) ta vrsta spada med skupino vrst , ki so najpogosteje žrtve vetrnih elektrarn. Predvidena VE Zajčica leži tudi na sredini koridorja med Škocjanskimi jamami in Predjamo. Med tema jamama so selitvene poti, kar je ključnega pomena za ohranjanja vrste. Vsak poseg lahko zato bistveno ogrozi stabilnost populacije dolgokrilega netopirja. Ta vrsta kot tudi še druge vrste, ki se pojavljajo v območju Regijskega parka Škocjanske jame sodi med visoko ogrožene vrste Natura 2000.
Poseganje VE Zajčica 1 in 9 na območje naravne vrednote NV Raški prelom ne bodo prispevale k ohranjanju temveč poškodovanju ali uničenju naravne vrednote.
Na območju EPO Krasa z vetrnimi elektrarnami - »giljotinami », kjer naj bi se varovalo ekološko pomembno območje zagotovo ni primerna dejavnost, ki bi ohranjala naravo. Pri vseh navedenih argumentih pa je najbolj zaskrbljujoč kumulativni učinek že obstoječe infrastrukture (avtocesta, ceste, daljnovodi) in predvidenih novih vetrnih elektrarn. V neposredni bližini Zajčice stoji tudi podhod pod avtocesto kjer je Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in Gozdarski inštitut s pomočjo Lovske zveze Slovenije preučeval migracijske poti velikih zveri in ostale divjadi.
Vetrne elektrarne bi številčno stanje za Slovenijo in Evropo pomembnih vrst na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjen vodni podzemni režim za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali (medved, volk). Hkrati pa bi degradirale vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO in ogrozile vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame ne podpira umeščanja VE v ta prostor v nobenem pogledu.
VERODOSTOJNOST PODATKOV
Načrtovalci v svojih načrtih in analizah pozabljajo na poljsko, kolesarsko in planinsko pot, ki vodijo iz Gavg mimo Gabrške gore proti stajam oz. vrhu Vremščice. Pot je označena, vsakodnevno obiskana in zelo popularna bodisi poleti (pohodi, teki, kolesarjenje) bodisi pozimi (sprehodi, sankanje). Na območju travnikov pa v neposredni bližini tudi vzletišče za jadralne pilote letal in zmajev. Načrtovalec jo je najbrž »namenoma« pozabil označiti kot edino in najbolj obiskano pot za obisk Vremščice. To pomeni, da je na tem mestu rekreativna funkcija območja gozda in okolice izjemna, ima veliko uporabnikov iz širšega območja ( Kras, Obala, Trst) in je ne smemo zanemarjati ali spregledati oz. podcenjevati. Elektrarne bi razvrednotile veliko območja, ki je z občinskimi načrti predvideno za sprostitev in rekreacijo ali ga naredile celo neuporabnega - nevarnega.
Celotna občina Divača je vključena tudi v UNESCOV program MAB kot Biosferno območje Kras, kjer so cilji območja sonaravna in tradicionalna raba krajine, ki temelji na spoštovanju naravnih in kulturnih vrednot iz preteklosti in za prihodnost. Vzdržni način življenja in dela na biosfernem območju brez bistvenih posegov v prostor je komparitivna prednost vseh takih območij, ki na ta račun tržijo svoje posebnosti ( ne uniformnosti, ki so globalno razširjene) kot svojo blagovno znamko.
VPLIV NA LJUDI
Večinska volja krajanov KS Senožeče, izkazana 25.5.2014 na svetovalnem referendumu o umeščanju vetrnih elektrarn na območju KS Senožeče, je bila jasno in glasno izražena in pravi naj se ne umešča novih vetrnih polj na območju KS Senožeče. Dosedanje priprave OPN so pokazale izrazit interes občanov po mehkih oblikah rekreacije, turizma in obrtnih dejavnostih, ki temeljijo na tradicionalnih elementih krajine in z njo povezanih ljudi.
Priprave novih »državnih prostorskih načrtov« naj se ne začenjajo, dokler se ne sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo upoštevala dognanja o škodljivosti infra hrupa za ljudi in živali, ki bo strokovna podlaga za umeščanje vetrnih elektrarn z vidika ustrezne zaščite zdravja vseh omenjenih.
Prevelika bližina vasi Gabrče 600 metrov, Senožeče 1700 in Dolenja Vas 1400 glede na priporočljive in v EU in svetu določene odmike zaradi infra hrupa (dokazane škodljive posledice na centralni živčni sistem in notranje organe), ki povzroča zdravstvene težave okoliškemu prebivalstvu, kjer so predlogi za odmik od naselij minimalno od 4 do 5 kilometrov ponekod celo od 15 km dalje.
Pripravil: Tomaž Zorman, vodja Naravovarstveno nadzorne službe