V okviru projekta RoofOfRock je v četrtek 25.9.2014 Park Škocjanske jame organiziral mednarodno okroglo mizo, na kateri so si udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Slovenije izmenjali izkušnje o možnostih pridobivanja ploščastih apnencev in njihovi uporabi pri obnovi objektov kulturne dediščine. Ploščasti apnenec se uporablja vzdolž kraške obale Jadranskega morja zlasti za pokrivanje streh – takšna streha tehta kar 400kg na m2 .

V dopoldanskem delu dogodka so se udeleženci (predstavniki različnih ministrstev, občin in strokovnih inštitucij) seznanili s primerjalnimi študijami zakonodaje iz vseh štirih držav. Zakonodaja je bila analizirana z vidika varstva naravne in kulturne dediščine, arhitekture, gradbeništva, prostorskega načrtovanja in rudarstva. Posamezne države imajo na različnih nivojih (državni, regijski, občinski) različno urejen sistem prostorskega načrtovanja. Naravni kamen (med katerega se uvršča tudi ploščasti apnenci) je pri vseh v državni lasti, le v Italiji ima lastnik prednostno pravico pri njegovi uporabi. Vse države imajo strogo rudarsko zakonodajo, izpostavljena pa je bila slovenska z izjemno omejujočimi pogoji, ki onemogočajo pridobivanje manjših količin katere koli mineralne surovine. V praksi to pomeni, da je nemogoče na legalen način pridobiti manjšo količino ploščastega apnenca potrebnega za obnovo kamnite strehe.

V popoldanskem delu pa so udeleženci prek sodelovanja na delavnicah iskali rešitve za posamezne probleme pri pridobivanju in uporabi ploščastih apnencev. Ena izmed skupin je predlagala rešitev v oblikovanju t.i. »bank gradbenega materiala«, med katerega bi lahko uvrstili tudi ploščasti apnenec. Tako bi bili materiali v teh »bankah« na razpolago za ponovno uporabo pri obnovi posameznih objektov, predvsem objektov kulturne dediščine.

Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo v okviru projekta RoofOfRock izbranih 25 tradicionalno grajenih objektov s ploščastim apnencem na celotnem projektnem območju (po 5 objektov v Sloveniji, Italiji ter Bosni in Hercegovini, 10 pa na Hrvaškem). Za njih smo izdelali tako imenovano geološko kartiranje, na podlagi katerega je bila za vsak kamniti element vgrajen v stavbo določena natančna lokacija njegovega izvora (odkop ali kamnolom). Ti objekti so bili natančno proučeni tudi s strani konzervatorjev. Rezultati njihovega skupnega dela pa bodo kmalu dostopni vsej zainteresirani javnosti preko nove mobilne aplikacije.
Karmen Peternelj
koordinatorka projekta RoofOfRock