Life for Lifelines: Terenski seminar na temo »ptice in njihova ogrožena življenjska okolja«

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) smo na primeru dobre prakse spoznali kompleksen proces obnove obalnega mokrišča. Gre za ogrožen ekosistem. Le-ta je, ob premagovanju številnih izzivov, praktično iz deponije odpadkov »zrasel« v zeleno oazo miru na pragu Kopra. Tam je sedaj avtohtona narava na prvem mestu, kar smo med strokovnim vodenjem ga. Bojane Lipej, koordinatorice izobraževanja v NRŠZ, izkusili tudi mi: raznovrstnost in številčnost organizmov je izjemna! Največ pozornosti so pritegnile iznajdljive kravje čaplje, močno ogroženi veliki škurhi, presenetil pa nas je tudi v Sloveniji zelo redek gost z daljnega severa, progastorepi kljunač. Kot zanimivost, gre za »svetovnega rekorderja«, ki je zmožen v enem samem neprekinjenem lètu prepotovati 14.000 km dolgo selitveno pot (Aljaska – Tasmanija; 11 dni).

V drugem delu seminarja smo obiskali nam bolj domači Kras. Varstveni ornitolog, g. Matej Gamser, nam je predstavil stanje ptic kmetijske krajine pri nas in po Evropi. Ptice so krovni bioindikatorji in zelo dobro odražajo splošno stanje/kvaliteto/«zdravje« okolja, katerega del si tudi ti. Zdrznili smo se ob dejstvu, da smo od leta 2008 do danes v Sloveniji izgubili ½ vseh travniških ptic! Po eni strani jih ogroža intenzifikacija rabe kmetijskih površin (tega na Krasu sicer ni dosti), po drugi strani pa, prav nasprotno, opuščanje manj produktivnih ali odročnih kmetijskih površin, ki se posledično zarastejo (to pa je bržkone naravovarstveni problem št. 1 na Krasu). Ob ugotovitvi, da so skoraj vse varstveno prioritetne ptičje vrste v Natura 2000 Kras (ne)posredno vezane na suhe kraške travnike in pašnike, je vsakršna pobuda, vzpodbuda ali (ne)posreden ukrep proti zaraščanju Krasa zelo dobrodošel. Kmetje na Krasu so pri tem glavni zavezniki narave, saj njihova dejavnost (dokler še traja) preprečuje zaraščanje Krasa. To dejstvo je potrebno ozavestiti, jim prisluhniti ter jih ustrezno motivirati, da bo varstvo kraške narave bolj uspešno in trajno.

 
V drugem delu smo predstavili tudi aktivnosti, ki jih izvajamo v sklopu evropskega projekta Life for Lifelines (LIFE23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES, št. 101148381) na širšem območju Krasa, ki bodo dodatno okrepile oz. stabilizirale populacije velikih ujed in sov na tem območju. A tudi slednje so v prvi vrsti odvisne od razpoložljivosti odprtih površin (t.j. odprtih suhih kraških travnikov in pašnikov), saj le na njih uspejo lovit svoj plen (npr. dvometrski planinski orel ali pa kačar fizično ne moreta zasledovati niti opaziti plena v vse bolj napredujoči kraški gošči).

 
Poučen dan smo zadovoljno in sproščeno sklenili z zanimivo debato, kako v lètu ločiti kragulja od kanje. 

Vse udeležene smo na koncu prijazno pozvali, naj seznanijo svoje učence z raziskovalnim delom, in jih povabili k sodelovanju na prihajajočem Kongresu mladih raziskovalcev. 

1. fotografija (avtor M. Gamser): Uvod v strokovni seminar ob maketi Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Slednjega v grobem delimo na 2 dela: sladkovodno in (pol)slano mokrišče.
2. fotografija (avtor M. Gamser): Rezervat je tudi odlična učilnica na prostem. Vse kar slišimo pri poučni razlagi, lahko v naslednjem trenutku preverimo »v praksi«, le skozi opazovalno lino se je potrebno uzreti.
3. fotografija (avtor B. Kokalj): Suhi kraški travniki in pašniki; počasi a vztrajno izginjajoč osrednji krajinski element kraškega površja. Na njih se je (ne)posredno razvil domala celoten nadzemni biodiverzitetni »prestiž« tega območja. Zato je vredno ohraniti Kras »odprt«. Kolikor se da.