Kukavičevke v Biosfernem območju Kras in porečje Reke
V počastitev občinskega praznika občine Divača, se je v knjižnici Divača, 27. 6., odprla v okviru sodelovanja Odbora za varstvo narave in Parka Škocjanske jame ter Kosovelove knjižnice Sežana razstava o kukavicah in murkah v Biosfernem območju Kras in porečje Reke.
slika 1: Piramidasti pilovec (foto: Sitka Tepeh)
Člani Odbora za varstvo narave se že drugo leto ukvarjamo malo bolj natančno s kukavičevkami, prelepimi krasoticami kraških travnikov in gozdnih robov. Razširjene so vsepovsod, razen na poljih in v puščavi jih ne bomo našli. V Sloveniji je do sedaj raziskanih 79 vrst in podvrst orhidej, razvrščenih v 28 rodov. Živijo v posebnem odnosu z glivami, od katerih dobivajo semena hranilne snovi, po prvih listih rastejo naprej s pomočjo fotosinteze. Zacvetijo šele čez več let. Pri nas raste tudi rjava gnezdovnica (Neottia ridus –avis), ki je popolnoma brez listnega zelenila in jo lahko najdemo skrito med listjem globoko v gozdu. Kukavičevke cvetijo od zgodnje pomladi do jeseni, med prvimi so navadne kukavice, škrlatnordeče in zvezdnate kukavice, ki jih je letos prekril še zapozneli sneg, a so to neurje hrabro preživele. Za njimi so se pojavile trizobe in čeladaste kukavice, proti koncu maja pa še prstaste kukavice v družbi z navadnimi kukovičniki. Na vlažnih senčnih mestih so se odkrile bele navadne naglavke in različni vimenjaki. Z ilirsko-bistriškega območja nas je razveselila rdeča murka in predstavniki iz rodu mačjih ušes, ki so v svoji evoluciji razvili srednji cvetni list v medeno ustno. Ta je po obliki, barvi in vonju podobna samicam žuželk, ki privlačijo samce. Mednje sodi čmrljeliko, osjeliko, čebeljeliko in muholiko mačje uho, ki so na našem biosfernem območju še prisotne.
slika 2: Tomaž Zorman med nagovorom v okviru otvoritve (foto: Mario Benkoč)
Kukavičevke so najbolj ogrožena rastlinska družina. Ogroža jih uničevanje njihovih habitatov predvsem z melioracijami, s pretiranim gnojenjem, z uporabo pesticidov, in ponekod že z opuščanjem košnje. Gorske orhideje ogrožajo goloseki, zasajanje gozdnih monokultur in intenzivna raba smučišč. V Sloveniji so zavarovane vse kukavičevke z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrstah in uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Tri predstavnice so tudi klasifikacijska vrsta posebnih varstvenih območij Natura 2000, to so Loeslijeva grezovka (Liparis loeselii), lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) in jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum).
slika 3: Člani Odbora za varstvo narave (foto: Mario Benkoč)
slika 1: Piramidasti pilovec (foto: Sitka Tepeh)
Člani Odbora za varstvo narave se že drugo leto ukvarjamo malo bolj natančno s kukavičevkami, prelepimi krasoticami kraških travnikov in gozdnih robov. Razširjene so vsepovsod, razen na poljih in v puščavi jih ne bomo našli. V Sloveniji je do sedaj raziskanih 79 vrst in podvrst orhidej, razvrščenih v 28 rodov. Živijo v posebnem odnosu z glivami, od katerih dobivajo semena hranilne snovi, po prvih listih rastejo naprej s pomočjo fotosinteze. Zacvetijo šele čez več let. Pri nas raste tudi rjava gnezdovnica (Neottia ridus –avis), ki je popolnoma brez listnega zelenila in jo lahko najdemo skrito med listjem globoko v gozdu. Kukavičevke cvetijo od zgodnje pomladi do jeseni, med prvimi so navadne kukavice, škrlatnordeče in zvezdnate kukavice, ki jih je letos prekril še zapozneli sneg, a so to neurje hrabro preživele. Za njimi so se pojavile trizobe in čeladaste kukavice, proti koncu maja pa še prstaste kukavice v družbi z navadnimi kukovičniki. Na vlažnih senčnih mestih so se odkrile bele navadne naglavke in različni vimenjaki. Z ilirsko-bistriškega območja nas je razveselila rdeča murka in predstavniki iz rodu mačjih ušes, ki so v svoji evoluciji razvili srednji cvetni list v medeno ustno. Ta je po obliki, barvi in vonju podobna samicam žuželk, ki privlačijo samce. Mednje sodi čmrljeliko, osjeliko, čebeljeliko in muholiko mačje uho, ki so na našem biosfernem območju še prisotne.
slika 2: Tomaž Zorman med nagovorom v okviru otvoritve (foto: Mario Benkoč)
Kukavičevke so najbolj ogrožena rastlinska družina. Ogroža jih uničevanje njihovih habitatov predvsem z melioracijami, s pretiranim gnojenjem, z uporabo pesticidov, in ponekod že z opuščanjem košnje. Gorske orhideje ogrožajo goloseki, zasajanje gozdnih monokultur in intenzivna raba smučišč. V Sloveniji so zavarovane vse kukavičevke z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrstah in uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Tri predstavnice so tudi klasifikacijska vrsta posebnih varstvenih območij Natura 2000, to so Loeslijeva grezovka (Liparis loeselii), lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) in jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum).
slika 3: Člani Odbora za varstvo narave (foto: Mario Benkoč)
Ob otvoritvi nas je pozdravila županja, ga. Alenka Štrucl – Dovgan. Tomaž Zorman nam je podrobneje predstavil Unescov program Človek in biosfera, znotraj katerega deluje tudi Odbor za varstvo narave in znova poudaril pomen narave za človeka. Zvedeli smo tudi nekaj zanimivosti o orhidejah, ki sobivajo z nami in občudovali njihovo raznovrstnost na razstavljenih fotografijah.
Hvala vsem, ki so prispevali na kakršen koli način k predstavitvi teh izredno pomembnih vrst iz kraljestva rastlin, ki človeku bogatijo njegov vsakdan, še posebej pa vsem avtorjem fotografij in oblikovalcem razstave.
Vabljeni na ogled razstave do konca julija v knjižnico Divača.
Pripravila: Sitka Tepeh, predsednica Odbora za varstvo narave BOK in PR
Hvala vsem, ki so prispevali na kakršen koli način k predstavitvi teh izredno pomembnih vrst iz kraljestva rastlin, ki človeku bogatijo njegov vsakdan, še posebej pa vsem avtorjem fotografij in oblikovalcem razstave.
Vabljeni na ogled razstave do konca julija v knjižnico Divača.
Pripravila: Sitka Tepeh, predsednica Odbora za varstvo narave BOK in PR