Kamnite mojstrovine
Včeraj so obiskovalci na Belajtngi ustvarjali na kamnitih delavnicah. Otroci so skupaj s starši izdelovali peščene slike in odlitke fosilov. Ustvarjalo je več kot 220 otrok, skupno je bilo na dogodku več kot 1.600 obiskovalcev. Delavnice sta organizirala Park Škocjanske jame, Slovenija in Geološki zavod v okviru projekta RoofOfRock (Kamnita streha). Ta se bo zaključil jeseni 2015, izvajajo pa ga v okviru Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007 – 2013.
Temeljni namen projekta RoofOfRock je ustvariti pogoje za trajnostno uporabo ploščastih apnencev vzdolž kraške obale Jadranskega morja. Del projektnih aktivnosti je namenjen tudi informiranju o pomenu uporabe apnencev v gradnji. Zato so organizatorji pripravili delavnice, na katerih so otroci skupaj s starši lahko ustvarjali peščene slike in odlitke fosilov. Ob tem pa so izvedeli, kako nastane apnenec in kako ga uporabljamo v gradnji. Miloš Bavec, vodja projekta, Geološki zavod Slovenije: "Danes otroci, bodo v prihodnosti tisti, ki bodo prenašali sporočilo o tradicionalni gradnji - in jo tudi izvajali. Zato je pomembno, da jim jo predstavimo prek njim razumljivih vsebin." Kako nastane apnenec?
Ena izmed vrst kamnov je tudi apnenec. Poseben je tudi zato, ker so ga zgradila živa bitja. Skoraj vsa živa bitja imajo v telesu kaj trdega. Nekatera živa bitja imajo oklepe, na primer žuželke, želve in polži. Druga imajo trde strukture v notranjosti, na primer sipe, ribe in tudi mi, ljudje. Ko živa bitja umrejo, se njihovi trdi deli ne razgradijo. Odlagajo se, se drobijo in sprijemajo. V milijonih let tako iz njihovih ostankov nastane kamen, ki mu rečemo apnenec. Včasih se ostanki živali ne zdrobijo, ampak okamenijo v svoji prvotni obliki. Takšnim ostankom rečemo fosili.
Uporaba apnenca za gradnjo hiš
Hišo lahko zgradimo iz različnih materialov. Danes najpogosteje uporabljamo opeko, beton in les. Vendar ni bilo vedno tako. Ljudje so si hiše zgradili iz materialov, ki so jih našli v bližini. Na kraških pokrajinah je bil to seveda kamen – apnenec. Uporabljali so ga celo za kritje streh.
Karmen Peternelj, koordinatorka projekta RoofOfRock v Parku Škocjanske jame
fotografije: Nataša Drozg
Temeljni namen projekta RoofOfRock je ustvariti pogoje za trajnostno uporabo ploščastih apnencev vzdolž kraške obale Jadranskega morja. Del projektnih aktivnosti je namenjen tudi informiranju o pomenu uporabe apnencev v gradnji. Zato so organizatorji pripravili delavnice, na katerih so otroci skupaj s starši lahko ustvarjali peščene slike in odlitke fosilov. Ob tem pa so izvedeli, kako nastane apnenec in kako ga uporabljamo v gradnji. Miloš Bavec, vodja projekta, Geološki zavod Slovenije: "Danes otroci, bodo v prihodnosti tisti, ki bodo prenašali sporočilo o tradicionalni gradnji - in jo tudi izvajali. Zato je pomembno, da jim jo predstavimo prek njim razumljivih vsebin." Kako nastane apnenec?
Ena izmed vrst kamnov je tudi apnenec. Poseben je tudi zato, ker so ga zgradila živa bitja. Skoraj vsa živa bitja imajo v telesu kaj trdega. Nekatera živa bitja imajo oklepe, na primer žuželke, želve in polži. Druga imajo trde strukture v notranjosti, na primer sipe, ribe in tudi mi, ljudje. Ko živa bitja umrejo, se njihovi trdi deli ne razgradijo. Odlagajo se, se drobijo in sprijemajo. V milijonih let tako iz njihovih ostankov nastane kamen, ki mu rečemo apnenec. Včasih se ostanki živali ne zdrobijo, ampak okamenijo v svoji prvotni obliki. Takšnim ostankom rečemo fosili.
Uporaba apnenca za gradnjo hiš
Hišo lahko zgradimo iz različnih materialov. Danes najpogosteje uporabljamo opeko, beton in les. Vendar ni bilo vedno tako. Ljudje so si hiše zgradili iz materialov, ki so jih našli v bližini. Na kraških pokrajinah je bil to seveda kamen – apnenec. Uporabljali so ga celo za kritje streh.
Karmen Peternelj, koordinatorka projekta RoofOfRock v Parku Škocjanske jame
fotografije: Nataša Drozg