Izdelovali smo ptičje krmilnice

V številnih trgovinah boste lahko našli bogato ponudbo krmilnic najrazličnejših oblik, velikosti, barv, … za različno debele denarnice. Kljub vsemu vam predlagamo, da si v kolikor le-te še nimate, izdelate ptičjo krmilnico sami. Mi v parku Škocjanske jame smo jih skupaj z otroci 30. 12. 2013 izdelovali sami. Otroci so jih pod skrbnim očesom staršev in mentorjev skrbno zbijali, zato obližev na srečo nismo rabili. Vsi otroci, ki so krmilnico uspešno sestavili so jo lahko odnesli domov skupaj z vrečko semena za zimsko krmljenje ptic.  



  V nadaljevanju vam bomo podali nekaj koristnih napotkov na katere morate paziti če smo vas dovolj motivirali, da si krmilnico naredite tudi sami :
- Najboljši material za izdelavo krmilnic je seveda les – še posebej les iglavcev. npr. ostanki nebarvanega ladijskega poda.
- Za izdelavo enostavne krmilnice potrebujemo malo materiala in najenostavnejše ročno orodje: ročno žago, kladivo, meter, svinčnik, …
- Posebej pozorni bodite, da bo površina strehe večja kot je dno krmilnice, vendar naj ne sega predaleč, ker bo zatemnila notranjost. V temni krmilnici se ptice ne počutijo dobro, zato vstopajo vanjo kradoma in boječe ter jo tudi hitro zapustijo. Če pa streha ni dovolj velika se lahko zgodi, da bo dno krmilnice dosegla vlaga in sneg. Torej je rešitev pameten kompromis med površino strehe in svetlobo na krmišču.
- Če se le da, naj bo krmilnica zgrajena tako, da bomo dno krmilnice, ki naj bo v obliki predalnika, lahko dnevno očistili in tedensko umili.
- Dostop, izhod in na sploh celotna krmilnica naj bo dovolj odprta, da imajo ptice vedno pregled nad dogajanjem okoli nje. Krmilno koritce naj ne bo pregloboko, kajti ptice morajo imeti med hranjenjem okolico v vidnem polju, da se počutijo varne.
- Ptičje krmilnice je najbolj primerno obesiti z vrvjo na vejo ali jo namestiti na vrh dovolj velikega kola vsaj meter in pol visoko od tal, v bližini pa naj bo grm ali živa meja, kamor se bodo ptiči zatekli v primeru napada.
- Varnost ptic v krmilnici nam naj bo ključnega pomena, ko se bomo odločali, na katero mesto jo bomo postavili. Koncentracija ptic na krmišču bo privabljala tudi njihove plenilce, zato poskrbimo za to, da se krmišče ne bo spremenilo v lovišče mačk, kun in skobca.
- Nikakor krmilnice, še posebej pa dna, ne barvajte z raznimi barvnimi laki, saj ptičje noge niso oblikovane za tako gladke površine. Pri pticah pomeni rdeča barva alarm, zato priporočamo, da krmilnic ne barvate rdeče, čeprav lahko to izgleda zelo lepo. Pticam so najljubše naravne barve!
- Krmilnica je lahko hkrati tudi okras vrtu, vendar še tako lepa in duhovito napravljena hišica izgubi na pomenu, če v njej ni hrane.
- Če le imate dovolj prostora predlagamo, da naredite dve prehranjevalni mesti, saj imajo ptice pri prehranjevanju tako manj stresa, okoli krmilnice pa je vse bolj higiensko.
- … prepustite idejam prosto pot in izdelajte krmilnico, ki jo bodo občudovali tudi sosedje.
Če imamo v neposredni bližini krmilnice okno, je pomembno, da ga ustrezno opremimo. Ptice stekla na oknih namreč ne zaznajo in se lahko vanj zaletijo. Da to preprečimo, nanj kaj nalepimo ali narišemo oziroma ga preprosto zastremo z zaveso. Vendar pozor! Na steklo ne smemo lepiti podob ptic ujed, saj bi s tem ptice pregnali iz naše krmilnice.

Kakšna hrana je primerna za ptice

Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.
Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki.
Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo.
Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica, ...) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu. Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka - večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Hranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.

Pripravil: Tomaž Zorman

Povzeto po raznih internetnih virih:
www.ptice.si/index.php?option=com_content&task=view&id...‎



 



 
X Spoštovani,

obveščamo vas, da so Škocjanske jame od 8. 5. 2020 spet odprte za oglede. Več o urnikih in ukrepih za preprečevanje širjenja korona virusa si preberite tukaj.


Dear visitors,

Škocjan Caves are again opened for visits from May 8, 2020. For more information write to #EM#7072682d6d6b606848797961226a61793e627b#EM# or call +386 5 70 82 110.

Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)