GNEZDILNICE
27.02.2015 Park Škocjanske jame je v okviru Odbora za varstvo narave Biosfernega območja Kras in porečja Reke v soboto, 21.marca 2015 organiziral delavnico izdelovanja gnezdilnic v Delezovi domačiji v Škocjanu. Namen delavnice je bilo spoznavanje ptic in razširjenost le-teh v Biosfernem območju Kras, ter izdelava gnezdilnic za ptice, ki živijo okrog nas.
Zakaj delamo gnezdilnice? Veliko ptic si dela svoja gnezda v duplih, zato jih imenujemo tudi duplarice. Če v naravi primanjkuje dupel in če želimo pomagati tem pticam ter spremljati njihov življenjski ciklus, jim naredimo gnezdilnico. V gnezdilnico se lahko naselijo tudi druge živali, ki ne najdejo primernih bivališč v naravi (veverice,čebele, polhi..), zato jih iz gnezdilnic ne preganjamo. Preden smo se lotili praktičnega dela, smo spoznali nekaj načinov gradenj gnezdilnic, ki nam jih je predstavil Tomaž Zorman. Gnezdilnica je čvrsta, dobro zbita, lesena škatla, ki ima na sprednji strani izrezano okroglo odprtino, da lahko zleze ptica skoznjo v notranjost, kjer si uredi gnezdo. Manjše ptice, čopasta sinica, menišček, plavček imajo manjši vhod, za večje kot so muhar, brglez, škorec je treba narediti večjo luknjo. So pa ptice zelo iznajdljive, saj si velikokrat prilagodijo odprtino za svojo velikost. Da bi vhod bolje zaščitili pred dežjem, smo streho gnezdilnice prekrili z lubjem.. Gnezdilnico pritrdimo na drevo, na čim bolj varno mesto pred mačkami in ne motimo gnezdenja ptic z odpiranjem gnezdilnice. V pozni jeseni, ko ptički odletijo, odstranimo gnezdo in gnezdilnico očistimo zajedalcev.
Po preglednem seznamu komisije za redkosti Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DoppS) ima v Sloveniji začasen ali stalen življenjski prostor 380 vrst ptic.
Darja Ivančič in Sitka Tepeh sta predstavili nekaj najbolj tipičnih ptic in pomagali pri organizaciji. Na delavnici smo podrobneje govorili le o pticah, ki nas spremljajo vsak dan, začenši s predniki pterozavri, letečimi plazilci, ki so krožili po nebu v daljni preteklosti, v obdobju dinozavrov. Danes največja živeča vrsta ptic je noj, ki je neletalec, a zaradi tega zelo dober tekač. Letošnjo zimo so dobro preživele sinice, od čopaste, dolgorepe in velike do plavčka ter meniščka. Kmalu se bodo vrnili iz toplejših krajev prvi znanilci pomladi, lastovice, kukavice in planinski hudournik, ki gnezdi v skalnih razpokah Velike in Male doline Parka Škocjanske jame. Zaradi posebne oblike stopala težko hodi, zato pristaja naravnost v skalno steno. Če prvi poskus letenja ni uspešen, pade mlad hudournik na tla, kjer lahko tudi pogine. V Schmidlovi dvorani, ob izhodu iz Škocjanskih jam, vsako pomlad rešujejo jamski vodniki hudournike, še nevešče letenja, ki so pristali na tleh.
V vplivnem območju Biosfernega območja Kras se nahaja tudi mednarodno pomembno območje za ptice v Evropi (IBA Slovenija), ki spada v posebna območja varstva znotraj evropskega omrežja Natura 2ooo. To je Dolina Reke, 1700 ha veliko območje ob zgornjem toku Reke, kjer vsakoletne poplave ustvarjajo posebne pogoje za nižinske vlažne travnike, dom svetovno ogrožene ptice kosec ali Crex Crex. Rečni bregovi in prodišča nudijo življenjski prostor mnogim ogroženim vrstam ptic, kot so čebelar, grahasta tukalica, čapljica, prepelica, veliki strand , vodomec in druge. V ožjem območju parka pa je zelo pomembno gnezdenje sokola selca, po katerem je dobila udornica Sokolak ime in sove uharice, prav tako zelo značilne vrste gnezdilk skalnih polic.
Po izčrpnem spoznavanju ptic smo se lotili sestavljanja gnezdilnic, ki nam ni povzročalo težav, saj so bili posamezni deli predhodno izdelani z mizarsko natančnostjo. V imenu odbora za varstvo narave hvala vsem udeležencem delavnice, ki so z veliko delovno vnemo izdelovali gnezdilnice.
Pripravila: Sitka Tepeh, Predsednica odbora za varstvo narave BOK in porečje Reke
Fotografije: Sitka Tepeh
Zakaj delamo gnezdilnice? Veliko ptic si dela svoja gnezda v duplih, zato jih imenujemo tudi duplarice. Če v naravi primanjkuje dupel in če želimo pomagati tem pticam ter spremljati njihov življenjski ciklus, jim naredimo gnezdilnico. V gnezdilnico se lahko naselijo tudi druge živali, ki ne najdejo primernih bivališč v naravi (veverice,čebele, polhi..), zato jih iz gnezdilnic ne preganjamo. Preden smo se lotili praktičnega dela, smo spoznali nekaj načinov gradenj gnezdilnic, ki nam jih je predstavil Tomaž Zorman. Gnezdilnica je čvrsta, dobro zbita, lesena škatla, ki ima na sprednji strani izrezano okroglo odprtino, da lahko zleze ptica skoznjo v notranjost, kjer si uredi gnezdo. Manjše ptice, čopasta sinica, menišček, plavček imajo manjši vhod, za večje kot so muhar, brglez, škorec je treba narediti večjo luknjo. So pa ptice zelo iznajdljive, saj si velikokrat prilagodijo odprtino za svojo velikost. Da bi vhod bolje zaščitili pred dežjem, smo streho gnezdilnice prekrili z lubjem.. Gnezdilnico pritrdimo na drevo, na čim bolj varno mesto pred mačkami in ne motimo gnezdenja ptic z odpiranjem gnezdilnice. V pozni jeseni, ko ptički odletijo, odstranimo gnezdo in gnezdilnico očistimo zajedalcev.
Po preglednem seznamu komisije za redkosti Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DoppS) ima v Sloveniji začasen ali stalen življenjski prostor 380 vrst ptic.
Darja Ivančič in Sitka Tepeh sta predstavili nekaj najbolj tipičnih ptic in pomagali pri organizaciji. Na delavnici smo podrobneje govorili le o pticah, ki nas spremljajo vsak dan, začenši s predniki pterozavri, letečimi plazilci, ki so krožili po nebu v daljni preteklosti, v obdobju dinozavrov. Danes največja živeča vrsta ptic je noj, ki je neletalec, a zaradi tega zelo dober tekač. Letošnjo zimo so dobro preživele sinice, od čopaste, dolgorepe in velike do plavčka ter meniščka. Kmalu se bodo vrnili iz toplejših krajev prvi znanilci pomladi, lastovice, kukavice in planinski hudournik, ki gnezdi v skalnih razpokah Velike in Male doline Parka Škocjanske jame. Zaradi posebne oblike stopala težko hodi, zato pristaja naravnost v skalno steno. Če prvi poskus letenja ni uspešen, pade mlad hudournik na tla, kjer lahko tudi pogine. V Schmidlovi dvorani, ob izhodu iz Škocjanskih jam, vsako pomlad rešujejo jamski vodniki hudournike, še nevešče letenja, ki so pristali na tleh.
V vplivnem območju Biosfernega območja Kras se nahaja tudi mednarodno pomembno območje za ptice v Evropi (IBA Slovenija), ki spada v posebna območja varstva znotraj evropskega omrežja Natura 2ooo. To je Dolina Reke, 1700 ha veliko območje ob zgornjem toku Reke, kjer vsakoletne poplave ustvarjajo posebne pogoje za nižinske vlažne travnike, dom svetovno ogrožene ptice kosec ali Crex Crex. Rečni bregovi in prodišča nudijo življenjski prostor mnogim ogroženim vrstam ptic, kot so čebelar, grahasta tukalica, čapljica, prepelica, veliki strand , vodomec in druge. V ožjem območju parka pa je zelo pomembno gnezdenje sokola selca, po katerem je dobila udornica Sokolak ime in sove uharice, prav tako zelo značilne vrste gnezdilk skalnih polic.
Po izčrpnem spoznavanju ptic smo se lotili sestavljanja gnezdilnic, ki nam ni povzročalo težav, saj so bili posamezni deli predhodno izdelani z mizarsko natančnostjo. V imenu odbora za varstvo narave hvala vsem udeležencem delavnice, ki so z veliko delovno vnemo izdelovali gnezdilnice.
Pripravila: Sitka Tepeh, Predsednica odbora za varstvo narave BOK in porečje Reke
Fotografije: Sitka Tepeh