Dosedanje Unescovo biosferno območje Kras odslej z imenom Škocjanske jame in razširjenim območjem
Mednarodni koordinacijski odbor Unescovega programa Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme – MAB) je na svojem 37. zasedanju v kitajskem mestu Hangzhou potrdil odločitev, da se biosferno območje Kras, določeno leta 2004, preimenuje v biosferno območje Škocjanske jame ter da se njegovo prehodno območje razširi še na celotna območja občin Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.
Unescov program Človek in biosfera je medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Ta si povsod po svetu prizadevajo za ohranjanje naravnih vrednot in kulturnega bogastva območij ter za prihodnost, ki bo slonela na enakovrednem partnerstvu med človekom in naravo. Biosferno območje Kras, eno od štirih biosfernih območij v Sloveniji, je bilo leta 2004 določeno kot območje z osrednjim delom nad podzemnim sistemom Škocjanskih jam, njegovo vplivno območje pa je zaobjelo celotno porečje ponikalnice Reke. V dvajsetih letih je biosferno območje uspešno uresničevalo svoje poslanstvo, ob tem pa je vse bolj zorela potreba po razširitvi njegovega prehodnega območja na celotna ozemlja vključenih občin.
Po dolgih in zahtevnih pripravah je zamisel uresničena. Širitev prehodnega območja, ki jo je pred dnevi uradno potrdil Mednarodni koordinacijski odbor Unescovega programa Človek in biosfera, ne prinaša dodatnih varstvenih režimov. Namen širitve je spodbujanje aktivnosti, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, kot so raziskovanje, izobraževanje, spodbujanje naravi prijaznih praks kmetijstva, obrti in turizma. Širitev bo pripomogla k boljšim možnostim celotnega območja za nadaljnji trajnostni razvoj ter njegovo prepoznavnost v okviru Unesca. Biosferno območje Škocjanske jame tako obsega območja občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.
Mednarodni koordinacijski odbor je na tokratnem zasedanju med drugim imenoval 26 novih biosfernih območij z vsega sveta, skupno je sedaj na tem Unescovem programu kar 785 biosfernih območij v 142 državah. Slovenija ima na tem seznamu štiri biosferna območja, poleg Škocjanskih jam še biosferno območje Kozjansko - Obsotelje, čezmejno biosferno območje Julijske Alpe - Julijske Predalpe ter 5-državno čezmejno območje Mura - Drava – Donava.
Rdeča nit letošnjega zasedanja, ki se je odvijalo na Kitajskem, je bilo sprejetje novega strateškega akcijskega načrta programa Človek in biosfera za obdobje 2026 - 2035. Namen tega načrta je postaviti okvirje za delovanje biosfernih območij in povezovanje z ostalimi strateško pomembnimi svetovnimi konvencijami in programi s področja varovanja in ohranjanja narave, kulturne dediščine in trajnostnega razvoja. Izpostavlja tudi strateške prednosti delovanja, ki so med drugim vzpostavljanje in ohranjanje miru, prilagajanje podnebnim spremembam, vključevanje mladih in domorodnih skupin v aktivnosti biosfernih območij ter podpora trajnostnemu razvoju na teh krajinsko bogatih območjih.
Biosferno območje Škocjanske jame ima velik nacionalni in mednarodni pomen, s potrditvijo preimenovanja in širitve območja pa je dobilo še eno priznanje Unescove skupnosti. To je območje regijskega parka Škocjanske jame, krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in krajinskega parka Beka, na območju je veliko naravnih vrednot in naravnih spomenikov ter enot kulturne dediščine. Območje leži znotraj Natura 2000 območij Kras, Reka in Snežnik – Pivka. Na mednarodni ravni so Škocjanske jame vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine kot samostojna enota, pragozd Snežnik pa je del več državne, serijske enote Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope. Škocjanske jame so vpisane tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije ter med prvih 100 geoloških točk Mednarodnega združenja za geološke znanosti. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike pa je vpisana na seznam Unescove nesnovne dediščine.
Po dolgih in zahtevnih pripravah je zamisel uresničena. Širitev prehodnega območja, ki jo je pred dnevi uradno potrdil Mednarodni koordinacijski odbor Unescovega programa Človek in biosfera, ne prinaša dodatnih varstvenih režimov. Namen širitve je spodbujanje aktivnosti, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, kot so raziskovanje, izobraževanje, spodbujanje naravi prijaznih praks kmetijstva, obrti in turizma. Širitev bo pripomogla k boljšim možnostim celotnega območja za nadaljnji trajnostni razvoj ter njegovo prepoznavnost v okviru Unesca. Biosferno območje Škocjanske jame tako obsega območja občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.
Mednarodni koordinacijski odbor je na tokratnem zasedanju med drugim imenoval 26 novih biosfernih območij z vsega sveta, skupno je sedaj na tem Unescovem programu kar 785 biosfernih območij v 142 državah. Slovenija ima na tem seznamu štiri biosferna območja, poleg Škocjanskih jam še biosferno območje Kozjansko - Obsotelje, čezmejno biosferno območje Julijske Alpe - Julijske Predalpe ter 5-državno čezmejno območje Mura - Drava – Donava.
Rdeča nit letošnjega zasedanja, ki se je odvijalo na Kitajskem, je bilo sprejetje novega strateškega akcijskega načrta programa Človek in biosfera za obdobje 2026 - 2035. Namen tega načrta je postaviti okvirje za delovanje biosfernih območij in povezovanje z ostalimi strateško pomembnimi svetovnimi konvencijami in programi s področja varovanja in ohranjanja narave, kulturne dediščine in trajnostnega razvoja. Izpostavlja tudi strateške prednosti delovanja, ki so med drugim vzpostavljanje in ohranjanje miru, prilagajanje podnebnim spremembam, vključevanje mladih in domorodnih skupin v aktivnosti biosfernih območij ter podpora trajnostnemu razvoju na teh krajinsko bogatih območjih.
Biosferno območje Škocjanske jame ima velik nacionalni in mednarodni pomen, s potrditvijo preimenovanja in širitve območja pa je dobilo še eno priznanje Unescove skupnosti. To je območje regijskega parka Škocjanske jame, krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in krajinskega parka Beka, na območju je veliko naravnih vrednot in naravnih spomenikov ter enot kulturne dediščine. Območje leži znotraj Natura 2000 območij Kras, Reka in Snežnik – Pivka. Na mednarodni ravni so Škocjanske jame vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine kot samostojna enota, pragozd Snežnik pa je del več državne, serijske enote Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope. Škocjanske jame so vpisane tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije ter med prvih 100 geoloških točk Mednarodnega združenja za geološke znanosti. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike pa je vpisana na seznam Unescove nesnovne dediščine.
Spletni piškotki
Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)