Arheologija za vsakogar: Skriti zakladi tranzicijskega območja Biosfernega območja Kras in porečja Reke

Arheološka dediščina nam preko arheoloških najdišč v pokrajini pričajo o življenju ljudi v preteklosti, o življenju naših prednikov. Običajno so ta najdišča skrita pod zemljo, a so kljub temu vedno prisotna v naših življenjih. Arheološka najdišča predstavljajo delce pokrajine, ki ji dajejo posebno in enkratno vrednost. Kljub temu, da je arheološka dediščina preživela tisočletja, je občutljiva in kaj kmalu jo lahko izgubimo. Predavanju arheologa Jošta Hobiča o skritih in malo manj skritih arheoloških najdiščih tranzicijskega območja smo prisluhnili 10. 3. 2016 v Kosovelovi knjižnici Sežana. Predavanje je potekalo v sklopu projekta Arheologija za vsakogar, ki so si ga zastavili prostovoljci združeni v Odbor za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke v okviru UNESCO programa Človek in Biosfera, katerega koordinator je Park Škocjanske jame, Slovenija.

predavanje DKJZPSJ 100316 (1)portal

Tranzicijsko območje Biosfernega območja Kras in porečje Reke obsega preostalo območje občine Divača, ki se ne nahaja na ožjem zavarovanem in vplivnem območju parka Škocjanske jame. Gre za celoten mejni pas občine Divača z občino Sežana, ki se na severu razširi na celotno območje Senožeč in Dolenje vasi.
Preko pričevanj arheoloških najdb, najdenih v spodmolu Male Triglavce pri Divači vemo, da je bil človek prisoten v naših krajih že od približno 8000 let pr. n. št. vse do danes. V predavanju so bila tako predstavljena vsa arheološka najdišča na tranzicijskem območju, ki po časovni plati zajemajo vsa obdobja od srednje kamene dobe do srednjega in novega veka.

predavanje DKJZPSJ 100316 (2)portal

V predavanju smo potovali od Male Triglavce, kjer arheološke plasti vsebujejo najdbe, ki kažejo na uporabo spodmola od srednje kamene dobe (8000 let pr. n. št.) vse do 20. stoletja. Med zanimivimi najdbami iz tega najdišča smo si ogledali majhna mikrolitska orodja in žvižgalke narejene iz jelenove kosti.
Večina arheoloških najdišč tranzicijskega območja so še danes markantne točke v pokrajini - gradišča s svojimi kamnitimi nasipi ter ostanki obzidji. Gradišča Koskladnik, Veliki Šmarnik, Hribi in Tabor se nahajajo v okolici Dolenje vasi. V okolici Potoč sta gradišči Bandera in sv. Jurij. V okolici Senožeč pa Stari grad, Ajdovc in Goli vrh. S pomočjo LIDAR posnetkov smo si lahko ogledali, kako so oblikovana, kakšni so nasipi in terase znotraj gradišč.

predavanje DKJZPSJ 100316 (3)portal

LIDAR tehnologija je lasersko snemanje površja iz zraka (letala). Ker vegetacija na površju (gozdovi) laserja ne ovira, nam to olajša prepoznavanje in iskanje arheoloških najdišč v pokrajini. Poleg gradišč smo si preko LIDAR posnetkov ogledali nova arheološka odkritja ureditve pokrajine v njivske površine in stare poti (stari kolovozi, terase, kamnite ograje) iz časa pozne bronaste dobe in železne dobe (od 1200 let pr. n. št do 1. st.) v okolici Potoč.
Poselitev v antičnem času nakazujejo ostaline planih naselbin Selivce in Škrljevica južno od vasi Potoče in lokacija Merišče v Dolenji vasi.
Iz obdobja srednjega veka na tranzicijskem območju najdemo dva gradova, oba zgrajena v 12. stoletju in v uporabi do 16. stoletja. Prvi je Stari grad nad Senožečami, drugi pa Ravbarski grad Vitovše – blizu sedanje vasi Otošče. Iz konca srednjega veka, iz časa turških vpadov v 15. stoletju je obenem pomemben še ohranjen protiturški tabor v Dolenji vasi, ki velja za enega najstarejših v Sloveniji.

predavanje DKJZPSJ 100316 (4)portal

Kot lahko vidimo, vsak kotiček pokrajine v kateri živimo skriva mnogo zanimivih najdišč, lokacij, kjer so živeli ljudje - predniki. Najdišča so pomembna, ker predstavljajo fizični stik z preteklostjo na kateri stojimo in preko sedanjosti zremo v bodočnost.

Pripravil: Jošt Hobič, uni. dipl. arheolog
Fotografije: Darja Kranjc


Spletni piškotki

Spletno mesto park-skocjanske-jame.si za svoje delovanje uporablja piškotke. Prosimo označite, za katere dovolite hranjenje (O piškotkih)