100 letnica izdaje prvega celovitega načrta Škocjanskih jam
Na 27. obletnico vpisa Škocjanskih jam na Unescov Seznam svetovne dediščine so v Parku Škocjanske jame obeležili še en pomemben mejnik v zgodovini jam. Leta 1913 je bil iz vseh do tedaj izdelanih načrtov izdan prvi celovit načrt Škocjanskih jam, zato so se v parku odločili, da v letošnjem letu obeležijo stoletnico njegove izdaje. Projekt ob okrogli obletnici je delno sofinancirala Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na dogodku so tako poleg direktorice parka dr. Gordane Beltram spregovorili še generalna sekretarka SNKU Marjutka Hafner, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Marija Markeš in akademik prof. dr. Andrej Kranjc.
Škocjanske jame imajo izredno bogato zgodovino, prisotnost človeka se izkazuje že v prazgodovini, podzemni tok Reke pa so raziskovalci začeli odkrivati v 19. stoletju. Prvim akcijam s čolnom in baklami v podzemlje so sledile prve poti in prvi načrti jame. V namen počastitve stoletnice izdaje prvega celovitega načrta Škocjanskih jam, so si v Parku Škocjanske jame zamislili vrsto dogodkov, vezanih na obdobje glavnih raziskav v jami. Ker je bila povod za celoten projekt prav 100. obletnica prvega celovitega načrta Škocjanskih jam iz leta 1913, so jo zaznamovali s tiskom faksimila, torej kar najbolj identične kopije originalnega načrta, ki ga hranijo v tržaškem muzeju Museo Civico di Storia Naturale. Barvni načrt iz tega obdobja je prikaz do takrat odkritih rovov v Škocjanskih jamah z vsemi takratnimi poimenovanji za posamezne dele jam. Park Škocjanske jame je postal bogatejši tudi za publikacijo in razstavo Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah. Geografi Borut Peric, Karmen Peternelj in Rosana Cerkvenik so na ta način predstavili obsežno gradivo starih tabel, razglednic in zemljevidov Škocjanskih jam. Ob pregledovanju starih tabel oziroma njihovih ležišč na stenah v Škocjanskih jamah se je porodila tudi ideja o njihovi postopni ponovni namestitvi. V sklopu projekta je bila narejena replika (izdelal jo je kipar Davide Di Donato) tablice Radonetz Warte (Radonetzov razglednik) iz leta 1886, ki jo je hranil Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in je originalno stala na steni v Mali dolini ob Radonetzovem vodnjaku. Pomembna nova pridobitev je tudi prevod in izdaja dela Friedricha Müllerja »Škocjanski jamski svet« iz leta 1890. Gre za natančen opis do takrat odkritih delov Škocjanskih jam, predvsem pa je podrobno opisano samo raziskovanje. Zadnje poglavje je namenjeno arheološkim najdbam, ki so jih odkrili prvi raziskovalci v različnih delih jam in ki so razkrile sledi človeške prisotnosti že v času prazgodovine. Ker je bilo delo v originalu napisano zgolj v nemškem jeziku, je prevod, ki je delo Sitke Tepeh, izjemno dobrodošel za vse, ki jih zanimajo jame, zgodovina raziskav in način raziskovanja v preteklosti, predvsem pa za domačine, ki so s temi dogodki preko svojih prednikov neposredno povezani.
Škocjanske jame imajo izredno bogato zgodovino, prisotnost človeka se izkazuje že v prazgodovini, podzemni tok Reke pa so raziskovalci začeli odkrivati v 19. stoletju. Prvim akcijam s čolnom in baklami v podzemlje so sledile prve poti in prvi načrti jame. V namen počastitve stoletnice izdaje prvega celovitega načrta Škocjanskih jam, so si v Parku Škocjanske jame zamislili vrsto dogodkov, vezanih na obdobje glavnih raziskav v jami. Ker je bila povod za celoten projekt prav 100. obletnica prvega celovitega načrta Škocjanskih jam iz leta 1913, so jo zaznamovali s tiskom faksimila, torej kar najbolj identične kopije originalnega načrta, ki ga hranijo v tržaškem muzeju Museo Civico di Storia Naturale. Barvni načrt iz tega obdobja je prikaz do takrat odkritih rovov v Škocjanskih jamah z vsemi takratnimi poimenovanji za posamezne dele jam. Park Škocjanske jame je postal bogatejši tudi za publikacijo in razstavo Stoletna pričevanja o Škocjanskih jamah. Geografi Borut Peric, Karmen Peternelj in Rosana Cerkvenik so na ta način predstavili obsežno gradivo starih tabel, razglednic in zemljevidov Škocjanskih jam. Ob pregledovanju starih tabel oziroma njihovih ležišč na stenah v Škocjanskih jamah se je porodila tudi ideja o njihovi postopni ponovni namestitvi. V sklopu projekta je bila narejena replika (izdelal jo je kipar Davide Di Donato) tablice Radonetz Warte (Radonetzov razglednik) iz leta 1886, ki jo je hranil Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni in je originalno stala na steni v Mali dolini ob Radonetzovem vodnjaku. Pomembna nova pridobitev je tudi prevod in izdaja dela Friedricha Müllerja »Škocjanski jamski svet« iz leta 1890. Gre za natančen opis do takrat odkritih delov Škocjanskih jam, predvsem pa je podrobno opisano samo raziskovanje. Zadnje poglavje je namenjeno arheološkim najdbam, ki so jih odkrili prvi raziskovalci v različnih delih jam in ki so razkrile sledi človeške prisotnosti že v času prazgodovine. Ker je bilo delo v originalu napisano zgolj v nemškem jeziku, je prevod, ki je delo Sitke Tepeh, izjemno dobrodošel za vse, ki jih zanimajo jame, zgodovina raziskav in način raziskovanja v preteklosti, predvsem pa za domačine, ki so s temi dogodki preko svojih prednikov neposredno povezani.