Naravovarstveni nadzor

V Regijskem parku Škocjanske jame je izredno značilna in v svetovnem merilu neponovljiva kraška pokrajina, za katero so značilni zelo strnjeni kraški pojavi. S spletom jam, udornic in kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško arhitekturo.
Naravovarstvena nadzorna služba
Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v izjemnem sožitju na izredno majhnem območju kaže, da gre za biotsko in abiotsko zelo pester in zato zanimiv predel. Kot pomembno, edinstveno in značilno naravno kraško območje svetovnega pomena ga je moralno in etično ohraniti zanamcem. Zato zaposleni v parku skupaj z domačini in naravovarstvenimi nadzorniki namenjamo pozornost predvsem ohranjanju naravnih ekosistemov in trajnostnem življenju ljudi v pristnem naravnem okolju.

Z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame je bila narejena pravna podlaga za začetek delovanja naravovarstvene nadzorne službe v parku. V veliko tujih državah tako vrsto dela imenujejo z angleškim izrazom ranger service, v Veliki Britaniji kjer poskušajo nadzor bolj približati ljudem, pa countryside officers. V dobesednem prevodu bi to pomenilo, pokrajinski uradnik, kar v slovenščini  zveni rahlo nenavadno.Splošno sprejeta strategija naravovarstvenega nadzora v Sloveniji ne posnema delovanja prej omenjenih rangerjev, ki so, mimogrede (Italija, Češka, ZDA, afriške države …) oboroženi, temveč se bolj približuje celostnemu pristopu nadzora v zavarovanem območju, kjer prevladuje osveščanje, izobraževanje, informiranje in opozarjanje ter usmerjanje obiskovalcev parkov.

Za kaj sploh gre?
Gre za pristop in način obnašanja nadzornika, kot jih imenujemo v skrajšani obliki, ki temelji na Pestalozzijevi teoriji vzgoje. Bil naj bi predvsem vzgojno- izobraževalen in manj kaznovalen. Pestalozzi, po rodu Švicar, je namreč prvi uspešno odpravil palico iz takratne osnovne šole. In ravno to želimo tudi mi. Hočemo, da bi obiskovalci razumeli in sprejeli način obnašanja v naravi, ki ne bi temeljil na strahu (pred streli rangerjev), temveč na slabi vesti, ki bi kršitelja vedno opominjala, da ne dela prav. Iz izkušenj seveda vemo, da se v vsaki družbi vedno najde kdo, ki bodisi namerno ali iz nekih drugih razlogov (pridobitniški, nelojalnost, destruktivni …) krši pravni red. Zato zakon predvideva tudi kaznovanje, ki je v pristojnosti naravovarstvene službe.

Uradno bi zgoraj navedene pristojnosti zvenele približno takole:

Nadzorna služba spremlja stanje v parku in v vplivnem območju parka ter nadzoruje izvajanje varstvenih režimov in prepovedi, ki so določene na območju Regijskega parka Škocjanske jame, Slovenija. O kršitvah prepovedi in njihovih storilcih obvešča pristojne inšpektorate, v primerih iz Zakona o regijskem parku Škocjanske jame pa izreče denarno kazen. 
Nadzorna služba nadzoruje tudi izvajanje Odredbe o pogojih za snemanje v podzemnih jamah na območju regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS št. 11/1998 in št.33/1998), Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 46/14 ZON -C ) in Uredbe o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS št. 57/1998) Zakona o varstvu podzemnih jam ( Uradni list RS št.2/04).

NARAVOVARSTVENI NADZORNIKI imajo službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo. Pri opravljanju svojega dela lahko ugotavljajo istovetnost fizičnih oseb in fotodokumentirajo dejansko stanje storjene kršitve. Ustavijo lahko voznika in od njega zahtevajo dokumente V nekaterih posebej določenih primerih lahko izterjajo globo na mestu storitve prekrška zasežejo vozila na  motorni pogon in /ali predmete, ki so uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.

PROSTOVOLJNI NADZORNIKI imajo enake pristojnosti kot naravovarstveni, razen izterjave globe in ustavitve voznikov ter zasega predmetov in/ali vozil.

Splošna naloga naravovarstvene nadzorne službe je vzgoja, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje lokalnemu prebivalstvu. V območju regijskega parka se opravljajo temeljne naloge, to je varstvo regijskega parka s stalnim in neposrednim nadzorom nad izvajanjem varstvenih režimov in prepovedi, veljavnih na območju regijskega parka, pri tem upoštevajoč vse predpise s področja varstva okolja. Poleg teh nalog se v območju regijskega parka in širše opravljajo še druge dejavnosti, kot so:

  • neposredno spremljanje in analiziranje stanja v regijskem parku in v njegovem vplivnem območju, še posebno zavarovanih naravnih in kulturnih vrednot;
  • sodelovanje z izvajalci različnih monitoringov (reke Reke, mikroklime v jamah, radioaktivnosti v jami, rastlinstva in živalstva, meteoroloških in hidroloških pojavov in drugih) in spremljanje njihovih rezultatov;
  • sodelovanje z lastniki posameznih spomenikov, strokovna pomoč in svetovanje;
  • vodniška služba;
  • koordinacija in sodelovanje pri raziskovalnih projektih v okviru dejavnosti zavoda, evropskih parkov, MOP in drugih;
  • skrb za stanje spomenikov in znamenitosti;
  • pripravljanje in vzdrževanje poti in označb;
  • opravljanje vseh terenskih in drugih nalog;
  • sodelovanje pri izdajanju propagandnega materiala in njegova distribucija;
  • predstavljanje parka in izmenjava izkušenj med evropskimi in alpskimi parki ter članicami svetovne dediščine in v združenjih turističnih jam;
  • sodelovanje in vodenje pri mednarodnih projektih;
  • neposredno spremljanje in sodelovanje pri postavljanju parkovne infrastrukture;
  • sodelovanje pri postavljanju oz. zasnovi in izdelavi učnih poti, muzejskih zbirk in ostale ponudbe parka;
  • koordiniranje in usmerjanje obiskovanja neturističnih jam;
  • sodelovanje v raznih projektih in kandidiranje zanje;
  • sodelovanje s šolami, fakultetami in znanstveniki pri ozaveščanju in pravilnem predstavljanju naravnih vrednot in njihovega varstva (predavanja, predstavitve, skupne akcije, naravoslovni dnevi …);
  • sodelovanje in nadzor pri snemanjih v parku in jamah;
  • vsa ostala dela po nalogu direktorja.
Kot primer pravnega akta naj navedemo nam najbližji Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, ki  predpisuje naslednje varstvene režime:

III. VARSTVENI REŽIMI

8. člen
Na vplivnem območju parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku. Na vplivnem območju parka so prepovedani:
– vsi posegi, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami;
– drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.
Minister, pristojen za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: minister) določi primere in pogoje, pod katerimi je mogoče izjemoma dovoliti posege iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka imajo nosilci posegov v okolje prednostno pravico pri pridobivanju posojil Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in pri pridobivanju sredstev, ki jih javni zavod uporablja za namene določene v 23. členu tega zakona.

9. člen
Na območju parka je prepovedano:
1. opravljati kakršna koli gradbena ali zemeljska dela zunaj območij naselij razen primerov, določenih v drugem odstavku tega člena;
2. odlagati pri gradnjah ali prenovitvah odkopani material izven površin, ki so za to posebej določene;
3. izvajati posege, ki spremenijo podobo značilne kulturne krajine in spreminjajo namembnost zemljišča, razen v območjih naselij;
4. raziskovati ali izkoriščati mineralne surovine;
5. odvzemati mivko, prod in kamenje iz struge ali bregov Reke;
6. graditi objekte namenjene vojaški rabi in uporabljati območje za vojaške dejavnosti;
7. spreminjati vodni režim Reke;
8. obremenjevati zrak čez dovoljene meje;
9. odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst zunaj za to določenih in ustrezno urejenih krajev;
10. izpuščati na površje, v kraško podzemlje ali v vodotoke onesnaženo vodo, naftne derivate ali druge nevarne snovi;
11. kuriti ogenj ali pripravljati žerjavico na prostem ali v bližini gozda, razen na urejenih kuriščih;
12. v gozdu uporabljati odprti ogenj v nasprotju z zakonom;
13. preko ozemlja parka prevažati nevarne snovi;
14. uporabljati motorna vozila vseh vrst, razen intervencijskih vozil in kmetijsko gozdarskih strojev izven javnih cest:
1. od križišča na magistralni cesti Kozina–Postojna čez Matavun do Vremskega Britofa,
2. po odcepu s te ceste do umetnega vhoda v Škocjanske jame v dolu Globočak,
3. po cesti od odcepa ceste Matavun–Betanja do križišča s cesto Divača–Famlje;
15. spreminjati vegetacijske združbe s saditvijo neavtohtonih vrst;
16. požigati travniške in pašniške površine ter sežigati rastlinske ostanke na njivah brez nadzorstva polnoletne osebe;
17. uporabljati agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin ali živali zunaj obdelovalnih zemljišč (vrtovi, njive);
18. vznemirjati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu, loviti ali ubijati prostoživeče živali v nasprotju z zakonom oziroma s predpisom, ki ga sprejme vlada;
19. nabirati prostorastoče rastline ali njihove dele v komercialne namene;
20. vnašati osebke neavtohtonih živalskih vrst;
21. postavljati reklamne panoje, razen informacijskih oznak za potrebe parka;
22. taboriti, parkirati in puščati motorna vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov; 
23. nenadzorovano obiskovati jame.

Zaradi potreb razvoja parka in tam živečih prebivalcev so ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka v območju parka ob soglasju ministra, izjemoma dovoljeni tile posegi v prostor:
– gradnja infrastrukturnih objektov ali naprav za naselja (električne, vodovodne, kanalizacijske naprave);
– obnova obstoječih cestnih ali gradnja manjših odsekov novih cest ali gradnja nove turistične pešpoti;
– obnova in utrjevanje jezov in obrežij Reke zunaj Škocjanskih jam;
– prenova in nadomestitev obstoječih stavb;
– uporaba peskokopov in kamnolomov za lastne potrebe prebivalcev parka.

V primerih iz prejšnjega odstavka velja za nosilce posegov v prostor v parku določba četrtega odstavka 8. člena tega zakona.
Postavitev naprav, potrebnih za spremljanje naravnih pojavov in stanja v parku, se ne šteje za kršitev prepovedi v smislu prvega odstavka tega člena.

10. člen
Poleg prepovedi iz 9. člena tega zakona je na območju naravnih spomenikov iz 5. člena tega zakona prepovedano tudi:
1. spreminjati oblikovitost in sestavo površja z zemeljskimi deli;
2. izkopavati, nabirati in odnašati petrografske, mineraloške in paleontološke vzorce;
3. uničevati, poškodovati ali odstranjevati sigaste tvorbe in drugi inventar jame;
4. minirati;
5. kakor koli onesnaževati stene, strop in tla jame;
6. izkopavati, nabirati in odnašati posamezne primerke rastlinskih vrst, razen sanitarne sečnje ob vhodu v jamo; 
7. postavljati samostojno stoječe drogove in antene;
8. povzročati hrup, ki presega 45 Leq (dBA), razen pri rednih dejavnostih vzdrževanja parka;
9. metati kamenje in druge predmete v jamska žrela ali vhode in prepade; 
10. opravljati posege, ki lahko ogrožajo vhode in bližnjo okolico jam;
11. snemati v jamah.

Ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka lahko minister zaradi znanstvenoraziskovalnega dela dovoli raziskovalni organizaciji ustrezne postopke in dela, kot npr. jemanje petrografskih, mineraloških in paleontoloških vzorcev, nabiranje primerkov rastlinskih vrst ter odlov posameznih živalskih osebkov. 
Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka tega člena lahko minister dovoli snemanje v jamah pod pogoji, ki jih podrobneje določi v podzakonskem predpisu.

11. člen
Ob upoštevanju prepovedi, navedenih v 9. členu tega zakona, velja na območju kulturnih spomenikov iz 6. člena tega zakona pri dovoljenih posegih ta varstveni režim:
1. na območju naselbinskih spomenikov Škocjan in Betanja se objekti prenavljajo v tradicionalnem slogu po ureditvenem načrtu ter na podlagi konservatorskih smernic;
2. na območju arheoloških nahajališč se v omejenem obsegu le sistemsko arheološko raziskuje, pri čemer je treba pred vsakim posegom:
– opraviti predhodno zavarovalno arheološko raziskovanje, na podlagi katerega se izdelajo smernice za nadaljnjo uporabo zemljišča;
– zagotoviti spremljevalni arheološki nadzor z možnostjo za izvedbo zaščitnih raziskav ob večjih arheoloških najdbah;
3. stavbni spomeniki in znamenja se varujejo v izvirni podobi, pri čemer naj bodo posegi namenjeni predvsem konservaciji ali restavraciji kulturnega spomenika oziroma spremembi neustreznih gradbenih posegov;
4. znamenja se ohranjajo na sedanji lokaciji z možnostjo muzeološke obravnave.

12. člen
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejema prostorsko izvedbene načrte v parku po predhodnem mnenju pristojnih lokalnih skupnosti.                                        
Dovoljenja za posege v prostor na območju parka izdaja minister, pristojen za posege v prostor.
Dovoljenja iz prejšnjega odstavka na območju kulturnih spomenikov se izdajo po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturno dediščino.

Več o predpisih, ki urejajo delo naravovarstvene nadzorne službe in prekrške ter veljajo na območju Parka Škocjanske jame: 
Zakon o prekrških  (Uradni list RS, št.29/11,21/13,111/13,74/14 -odl US in 92/14- odl.US, 32/16-  (ZP-1 J))
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 46/14 ZON-C) 
Zakon o regijskem parku Škocjanske jame  (Uradni list RS, št. 57/96, ZRPSJ)
Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, ZVPJ )
Uredba o varstvu samoniklih gljiv  (Uradni list RS, št.57/98)
Odredba o pogojih za snemanje v podzemnih jamah na območju regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS, št.11/98,33/98)

Naravovarstvena nadzorna služba sicer sodeluje še z Policijo, inšpekcijskimi službami, drugimi državnimi organi, krajevnimi skupnostmi, šolami in vzgojno-varstvenimi organizacijami, turističnimi, gozdarskimi, kmetijskimi, krasoslovnimi in vodnogospodarskimi organizacijami ter z Jamarsko zvezo Slovenije, Zvezo društev za varstvo okolja Slovenije, Prirodoslovnim društvom Slovenije, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvom za opazovanje in proučevanje netopirjev, pristojnimi strokovnimi organizacijami za varstvo naravne in kulturne dediščine ter lovskimi, ribiškimi in drugimi organizacijami z zavarovanega območja in od drugod, ki jim je do varstva vrednot naravnih parkov.

Organizacija naravovarstvene nadzorne službe:

Naravovarstvena nadzorna služba je organizirana na podlagi 155. in 156 člena  Zakona o varstvu narave (Uradni list RS št. 46/14 ZON – C) ,ki določata, da neposredni nadzor v naravi z vsemi določenimi pooblastili izvajajo naravovarstveni nadzorniki določenega upravljalca zavarovanega območja med katere se šteje tudi javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija tako po 167. členu tega zakona. Hkrati pa je tudi v 27. členu Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS št. 57/1996 ZRPSJ) določeno, da izvajanje prepovedi po tem zakonu neposredno nadzoruje nadzorna služba organizirana v javnem zavodu katerega dejavnosti nadzora so določene tudi v 17.členu.
V javnem zavodu Park Škocjanske jame je nadzorna služba organizirana tako, da so zaposleni v parku poklicni nadzorniki, ki imajo tudi vsa pooblastila in so prisotni  na območju parka in vplivnem območju. Naravovarstveni nadzornik je oblečen v uniformo, ki je opremljena z vsemi predpisanimi označbami. Poleg tega je vsak nadzornik dolžan izkazati svojo istovetnost s službeno legitimacijo. Seveda pa je po zakonu tudi kršitelj obvezen posredovati nadzorniku svoje osebne in druge podatke, ki so potrebni za legitimiranje in izvedbo prekrškovnega postopka.
Trenutno so v Parku Škocjanske jame pooblaščene uradne osebe naslednji naravovarstveni nadzorniki: Marko Požar, Marija Fajdiga, Aleš Iulita, Borut Lozej, Jana Martinčič, Damjana Može, Urška Čehovin, Vika Hohnjec,Tomaž Zorman medtem, ko se ostali zaposleni še izobražujejo ali imajo le delna pooblastila.
Poleg poklicnih pa imamo še veliko t.i simpatizerjev, ki delujejo kot prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, ki pa nimajo pristojnosti kaznovanja, lahko pa kršitelje pravnih  aktov legitimirajo in prijavljajo ustreznim inštitucijam. 
Prostovoljni nadzorniki so korak naprej pri boljši organizaciji in tako imenovani pokritosti prostora. V parku namreč želimo izboljšati kakovost življenja in doživljanja pristne narave. To pa je mogoče le z uspešnimi ljubitelji narave, ki obveščajo, opozarjajo in prijazno učijo obiskovalce, kako se v parku obnašati in zakaj območje parka sploh varujemo.

V vrste prostovoljcev smo po razpisanem prijavnem terminu izbrali predvsem tiste ljudi, ki so vsak dan v naravi, živijo v parku, bližnji okolici ali vplivnem območju parka ter imajo že izoblikovan čut za varstvo narave. To so tudi ljudje, ki imajo tudi že določene izkušnje s komunikacijo in pravim pristopom do ljudi, ki jih srečujejo po parku. Izbrali smo lovske in ribiške čuvaje, ki ob opravljanju svoje funkcije istočasno skrbijo še za "red" po pravilih parka. Izbrali smo gozdarje, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo in gospodarjenjem z naravnimi viri, in to po pravilih sonaravnosti. To pomeni, da svoje delo, cilje in ukrepe prilagodijo utripu narave in ljudem, ki z njo živijo. Se izogibajo sajenju dreves, ki v tem prostoru niso doma, ali pa golosekom, ki prinašajo nezaželene posledice, kot je erozija, predvsem v vplivnem območju parka. Izbrali smo domačine, ki jim je do danes uspelo ohraniti izjemne lepote in svetovno priznano dediščino Škocjanskih jam in okolice ter to nerazdružljivo povezati s svojim vsakdanom. In izbrali smo še jamarje, ki so tako kot vsi ostali vestni varuhi narave. Njim je zaradi znanja in veselja do podzemlja omogočen dostop tudi v skrite kotičke našega Krasa, kjer lahko nabirajo izkušnje in vzorce za analiziranje ohranjenosti narave tudi pod površjem. Izbrali smo torej ljudi, ki jim nadzor ni obremenitev, temveč dodatna potrditev skupne ideje o ohranjanju in varovanju naravne in kulturne dediščine ter narave nasploh. Še več povezujemo se v mrežo nadzornikov Slovenije ter sodelujemo z zamejci v Italiji (Glinščica, Doberdobsko in Prelosno jezero) saj nam je ohranitev Krasa kot fenomena celote.

Rezultati

Nadzorniki aktivno pomagajo pri nadzoru in vodenju (vodenje po jami ali učnih poteh) ter usmerjanju različnih obiskovalcev parka (nabiranje zavarovanih rastlin, divjem kampiranju, kričanju, izgubljeni turisti,…). Hkrati s svojo prisotnostjo osveščajo svoje sosede o skrbi za varovanje narave. Poleg tega so vezni člen med vladno in nevladno sceno.

Naravovarstveniki veliko svojega dela posvetijo čiščenju starih grehov, ki so jih v naravi pustili naši predniki v obliki smeti in kosovnih odpadkov ter vsakoletnih akcijah čiščenja obrežij Reke. Zelo uspešno pa skupaj z upravo parka nastopamo kot glasna manjšina predvsem na področju varstva voda, planiranja v prostoru, primernih razvojnih konceptih na Krasu in v Brkinih, kvalitete povodja Reke in drugo.

Upamo, da nas bo skupna ideja varstva narave, ki jo vsi navedeni vestno negujemo, še bolj okrepila in nam dala moči za nadaljnje delo. Varstvo narave je namreč še vedno trd boj za naše ideale, ki jih moramo gojiti predvsem za zanamce. Ohranjena narava je namreč danes že simbol za kakovost življenja ter modna muha in hkrati edini porok za boljšo prihodnost. Le tako bomo lahko počasi dosegli splošno priznanje ideje in načina življenja, ki stoji za njo, tudi na takih področjih kot so industrija, zakonodajna in izvršilna veja oblasti ... Spodbuden primer je tudi ustanovitev Regijskega Parka Škocjanske jame, Slovenija. Šele 10 let po vpisu na seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu, pa vendar. Letos (2016) bomo praznovali že 20 letnico obstoja parka in imamo kaj pokazati.

Hkrati pa nam nov zagon za naše delo dajejo novi posegi v prostor na Krasu, ki po našem mnenju niso najbolj premišljeni ter ne prispevajo k trajnostnemu razvoju in kakovostnemu življenju. Pri tovrstnemu opozarjanju se nam je pridružila strokovna in laična javnost, kjer je potrebno posebej omeniti Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije na SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Geološki zavod, Civilno iniciativo Kras, CI Brkini, fakultete, gimnazije in osnovne šole, novinarje  ter druge.

Delovanje naravovarstvene nadzorne službe ima predvsem vzgojno, izobraževalno in preventivno vlogo, zato je usmerjeno v vodenje in opozarjanje obiskovalcev in delavcev na njihov pravilen odnos do naravnih vrednot in kulturne dediščine na splošno, s posebnim poudarkom na vrednotah parka. Zato se vsi pošteni in dobronamerni obiskovalci ne ustrašite nadzornika, če ga srečate na sprehodu skozi park. Predlagam, da takrat izkoristite priložnost in ga povprašate, kar vas zanima. Nadzorniki v parku ne vemo vsega, mogoče pa vam bomo povedali kaj, česar še niste slišali. Odkrivajmo in skupaj ohranimo zaklade naše narave in naše kulturne dediščine.

Organizacija naravovarstvene nadzorne službe Parka Škocjanske jame
organigram nadzor
Zveza parkovnih naravovarstvenih nadzornikov Slovenije.

Zvezo parkovnih naravovarstvenih nadzornikov so ustanovili Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Notranjski regijski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko, Krajinski park Logarska dolina in DOPPS (za Naravni rezervat Škocjanski zatok). Osnovna naloga nadzornikov je varstvo parkov ter promocija in osveščanje vseh ki živijo ali prihajajo v park kot obiskovalci. Najpomembnejši cilji parkovnih nadzornikov povezanih v IRF so izmenjava znanj in izkušenj ter uveljavitev različnih nadzorniških interesov v sodelovanju z drugimi naravovarstvenimi organizacijami.

 
Svetovna zveza za ohranitev narave (IUCN) razvršča zavarovana območja v naslednje upravljalske kategorije:

  1. strogi naravni rezervat /območje divjine: zavarovano območje upravljano predvsem za varstvo divjine
  2. narodni park: zavarovano območje upravljano za ohranjanje ekosistemov in omogočanje rekreacije
  3. naravni spomenik: zavarovano območje upravljano za varstvo posebnih (specifičnih) naravnih oblik (pojavov)
  4. območje upravljanja z vrstami/habitati: zavarovano območje z aktivnim upravljanjem za zagotovitev zahtev posameznih vrst in vzdrževanje njihovih habitatov
  5. zavarovana krajina/morska krajina: zavarovano območje upravljano pretežno za varstvo krajine/obale in omogočanja rekreacije
  6. zavarovano območje naravnih virov: zavarovano območje upravljano zaradi trajnostne rabe naravnih ekosistemov (obsega pretežno nespremenjene naravne ekosisteme, ki so zavarovani zato, da se smotrno izrabljajo naravni viri)
Park Škocjanske jame s svojo izjemnostjo postal del svetovne dediščine pri UNESCO in model IUCN za kategorijo III. kar pomeni območje, ki vsebuje enega ali več specifičnih naravnih in/ali kulturnih zanimivosti, ki imajo izjemen in enkraten pomen zaradi redkosti, reprezentativnosti ali estetske kakovosti ali kulturnega pomena. Poleg navedenega pa so preko MAB, Ramsar in Nature 2000, izražene tudi kategorije (IV in V).

Kljub temu, da je Park Škocjanske jame « le« Regijski park, mu to seveda ne zmanjšuje nacionalnega in mednarodnega pomena. Park kot slovenska svetovna dediščina je namreč več kot dovolj pomemben za celotno svetovno javnost in to ne glede na to, kako se zavarovanje uradno »kliče«. Hkrati pa je park eden od maloštevilnih na svetu, ki hkrati nosi kar tri mednarodne nazive poleg naštetega še naziv Ramsarske lokalitete in Unescovega območja MAB (Človek in biosfera). Poznamo namreč tudi narodne parke, ki imajo v svojem območju cementarne in še kaj, katerim ime narodni seveda ne more veliko pomagati pri tem, da so do neke mere degradirani – so pa pač največ, kar lahko nek narod na danem območju pokaže. Zatorej smo lahko Slovenci upravičeno ponosni na svoje naravne vrednote, ki smo jih skozi zgodovino in razvoj uspeli ohraniti. Vrednote so seveda tudi odraz visoke kulture naroda in na nas samih je ali jih bomo uspeli ohraniti tudi našim zanamcem in svetovni javnosti ali pa bomo zapadli v globalno krizo vrednot.

Pripravil: Tomaž Zorman