Arheologija

Območje Škocjanskih jam in bližnje okolice je izjemno bogato po zelo pomembnih arheoloških najdiščih, ki segajo do 5000 let v preteklost. To priča da je imelo območje Škocjana v daljni preteklosti nadregionalen pomen.
Med najpomembnejša najdišča spadajo Mušja jama, grobišče pod Brežcem, Okostna jama, gradišče Škocjan, Tominčeva jama. Obdobje zadnjega tisočletja pred našim štetjem je čas, ki je v Škocjanu zaznamovan z izjemnimi arheološkimi ostalinami, ki jim v širšem prostoru težko najdemo primerjavo. Predvsem jih lahko povežemo s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnovno gibalo prosperitete prebivalstva na tem prostoru. Med najpomembnejša najdišča na tem prostoru spadajo Tominčeva jama, Mušja jama, grobišče pod Brežcem in Okostna jama.

Ob okvirnem pregledu arheoloških najdišč v Regijskem parku Škocjanske jame in njihove izpovedne moči velja izpostaviti tiste elemente, ki Škocjanu in njegovi neposredni okolici v arheoloških obdobjih podeljujejo posebno mesto. Velja se torej vprašati, kaj je tista posebna identiteta, nenavadnost, ki jo izkazuje zgodnja človekova poselitev tega prostora. Že ob površnem pregledu ugotovljenih najdišč nedvomno preseneča njihova številnost. Na neobsežnem območju v neposredni bližini Škocjana in vstopa Reke v podzemlje, ki mu na vzhodu priključujemo še prostor plodne Vremske doline z okolico, lahko naštejemo preko 30 arheoloških najdišč, med katerimi so številna predvsem jamska.

Med številnimi najdišči na tem prostoru velja izpostaviti nekaj najpomembnejših.
V Tominčevi jami in Roški špilji so arheološke najdbe zastopane v času bakrene dobe in v zgodnji bronasti dobi (okvirno med 3000 in 1700 pr.n.š.). Najdbe iz teh jam nedvomno zahtevajo sodobno ovrednotenje. Posebej to velja za bakreno sekiro in bodalo z ročajno ploščo iz Tominčeve jame, ki nista običajni naselbinski najdbi tega časa. Take najdbe se v širšem srednjeevropskem prostoru mnogo pogosteje pojavljajo kot t.i. posamične (npr. vodne) najdbe, katerih deponiranje sodobne arheološke raziskave pogosteje povezujejo z votivnimi, daritvenimi dejavnostmi bakrenodobnega človeka. Glede na kasnejšo uporabo Tominčeve jame kot grobišča, v poznoantičnem času pa očitno kot krščanskega sakralnega prostora (kar nakazuje najdba kristograma iz 4.-5. st. n. š.), to verjetno ni naključje. Današnje razumevanje funkcionalne izrabe Tominčeve jame se torej bolj nagiba k njeni svetiščni vlogi že od prvih sledov človekove prisotnosti.

Velika jama na Prevali oz. Mušja jama je nekaj čez 50 m globoko brezno južno od Škocjana. V nasipni groblji kamenja na dnu brezna se je nahajala izjemna količina pretežno bronastih in redkih železnih predmetov, ki so bili pretežno razlomljeni, nekateri pa so bili zaradi močne izpostavljenosti ognju tudi delno raztopljeni. Med preko 1000 predmeti prevladuje orožje. Posebej številne so sulične osti, pogoste pa so tudi tulaste sekire, meči, čelade in fragmenti bronastega posodja. Datiramo jih v čas med 12. in 8. st. pr.n.št. in so očitno ostanek darovanj in kultnih obredov, ki so jih tedanji prebivalci izvajali nad Mušjo jamo. Za nekatere predmete lahko sklepamo na njihov mediteranski za številne druge pa na panonski izvor. Nad Mušjo jamo je torej v navedenem časovnem razponu obstajalo svetišče nadregionalnega pomena, katerega doseg je zaobjemal pokrajine od Panonske nižine do osrednje Italije. Prosperiteto skupnosti, ki so v tem času poseljevale Škocjan z okolico, si torej razlagamo prav s kontrolo, ki so jo imele nad tako pomembnim kultnim mestom.

skocjan caves foto arheo 2
Slika: Mušja jama, nekaj čez 50 m globoko brezno. V nasipni groblji kamenja na dnu brezna se je nahajala izjemna količina pretežno bronastih in redkih železnih predmetov med katerimi prevladuje orožje. Datiramo jih v čas med 12. in 8. st. pr.n.št. in so očitno ostanek darovanj in kultnih obredov, ki so jih tedanji prebivalci izvajali nad Mušjo jamo.


skocjan caves foto arheo 3
Slika: Nad Mušjo jamo je v navedenem časovnem razponu obstajalo svetišče nadregionalnega pomena, katerega doseg je zaobjemal pokrajine od Panonske nižine do osrednje Italije in Grčije.


Med nekaj grobišči iz tega časa je najpomembnejše tisto pod Brežcem s 325 žganimi grobovi. Med starejšimi grobovi iz 11. in 10. st. pr.n.št. velja omeniti posamične železne predmete (rezilo, sekira), ki se tod pojavljajo kar 200 let pred množično uveljavitvijo železa v srednji Evropi!. Večino grobov pod Brežcem datiramo v 9. in 8. st. pr.n.št. Izjemen pridatek v moških grobovih so meči, ki so sicer v tem času zelo redko odkriti v grobovih. Čas pokopavanja pod Brežcem pretežno sovpada z datacijami predmetov iz Mušje jame.

Tekom železne dobe pomen Škocjana verjetno nekoliko upade, saj so po 7. st. pr.n.št. pokazatelji človekove prisotnosti redkejši. Življenje tod pa očitno ni povsem zamrlo, kar nam dokazuje grob s keramično narebreno situlo na nogi iz Škocjana iz 6. st. pr.n.št., še bolj pa nekaj izjemnih najdb, kakršna je Zaklad iz Škocjana – depo številnih nakitnih predmetov, kot so ovratnice, zapestnice, obeski in jantarne jagode iz časa okrog l. 400 pr.n.št., ki so jih po naključju odkrili ob južnem obzidju škocjanskega gradišča.

Druga sočasna najdba izjemnega pomena izhaja iz Okostne jame. Na zgornjem robu bronaste situle iz enega od tamkajšnjih grobov je z zgodnjevenetskimi črkami vrezan napis .o..s.tiiare.i., ki predstavlja najstarejšo napisno najdbo v Sloveniji. Ta najdba navezuje Škocjan v 4. st. pr.n.št. na venetski prostor severovzhodne Italije, hkrati pa nakazuje zgodnje poznavanje pisave, ki je bilo v tem času vezano pretežno na kultno sfero.

skocjan caves foto aheo 1

Obdobje zadnjega tisočletja pr.n.št. je torej čas, ki je v Škocjanu obeležen z izjemnimi arheološkimi ostalinami, ki jim tako na področju Slovenije, kot tudi širše težko najdemo primerjavo. Te ostaline pa lahko v največji meri povežemo s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnovno gibalo prosperitete prebivalstva, ki je poseljevalo škocjanski prostor. Poselitev se z nastopom rimske nadoblasti na škocjanskem prostoru sicer ni prekinila, so pa arheološki pokazatelji zanjo mnogo skromnejši. Med redkimi najdbami velja omeniti posvetilni napis cesarju Avgustu v Škocjanu ter zgodnjekrščanski kristogram iz Tominčeve jame.

Pripravila: Borut Peric, Samo Šturm


Viri in literatura:
Turk, P. 2003, Arheologija, Park Škocjanske jame, Monografija, str. 44-44