Projekti in raziskave

Ena od pomembnejših dejavnosti parka je med drugim vzpodbujanje in organiziranje raziskovalnega dela, ter sodelovanje pri njem. Po različnih inventarizacijah, ki so bile narejene ob ustanovitvi parka, so sedaj osnovne težnje k vzpostavitvi trajnega monitoringa, s čimer se bo vzpostavil dovolj dober sistem spremljanja stanja.
Vse parametre je namreč smiselno spremljati skozi daljše obdobje, tako da se lahko negativne učinke na okolje hitro opazi in se temu primerno odreagira, oziroma sprejme določene ukrepe za ublažitev le teh.
V ta namen se redno spremlja stanje na različnih področjih: kvaliteta in količina vode v jami, mikroklima v jami, rastlinstvo in živalstvo na površju, živalstvo v jami, razpoke v jami in stenah udornic, vpliv prizemnega ozona na površju.
Za doseganje teh ciljev se park redno prijavlja na različne projektne razpise (mednarodne in domače), s čimer poizkušamo pridobiti sredstva za nakup drage opreme, ureditev infrastrukture in predstavitev rezultatov širši javnosti. Poleg tega nekateri projekti predvidevajo tudi dodatne zaposlitve na projektnem delu.


Mednarodni projekti kjer je JZ Park Škocjanske jame prijavitelj projekta:

Naslov:
Vlaganja v turistično infrastrukturo parka Škocjanske jame
Upravičenec:
Park Škocjanske jame, Slovenija
Viri financiranja:
logo projekti eu essr t
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov«, prednostne usmeritve »Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva«
Skupni stroški:
3.000.000 €
Višina javnih virov financiranja:
2.500.000 €.
(Financiranje: 85% Evropska unija (ESRR), 15% Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije)
Datum začetka in zaključka projekta:
1.3.2009, 31.12.2011
Kontaktne osebe:
Rosana CerkvenikČrtomir PečarBogdan Opara
Vlaganja v infrastrukturo pomenijo:
  • vzpostavitev oz. nadaljevanje varovanja in ohranjanja narave in kulturne dediščine,
  • omogočanje ogleda te dediščine vsem zainteresiranim turistom in ostalim deležnikom ter
  • zagotavljanje večje varnosti zaposlenim in obiskovalcem sistema PŠJ.
Investicijo v ohranjanje in varovanje ter povečevanje prepoznavnosti naravne in kulturne dediščine, za katero Park Škocjanske jame pridobiva nepovratna sredstva ESRR, sestavljata dva sklopa investicijskih aktivnosti:
  • investicijske aktivnosti za ohranjanje in varovanje narave:
    • vlaganja v obnovo dvigala na izhodu iz ŠJ v Veliki dolini,
    • vlaganja v obnovo turistične infrastrukture v sistemu Škocjanskih jam z dostopnimi peš potmi do parka,
  • investicijske aktivnosti za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine:
    • vlaganja v prenovo objekta Matavun št. 8 za promocijsko kongresni center
Kratek opis projekta:Vlaganja v obnovo dvigala na izhodu iz ŠJ v Veliki dolini
Obstoječe poševno dvigalo je bilo izdelano leta 1986 in je že močno zastarelo, zaradi česar se PŠJ stalno sooča z težavami pri zagotavljanju rezervnih delov in s pojavom velikih stroškov servisiranja. Glede na to, da je bila kapaciteta dvigala v izhodišču načrtovana za kapaciteto prevoza do 50.000 obiskovalcev letno, danes predstavlja »ozko grlo« turističnega obiska in je potreba po povečanju kapacitete kabine zelo velika.
Z obnovitvijo dvigala se bo povečala varnost obiskovalcev ob hkratnem povečanju pretočnosti obiskovalcev, saj je načrtovano tako povečanje hitrosti prevoza in kot povečanje kapacitet iz današnjih 30 oseb na 40 oseb. Z namestitvijo novega dvigala z novim elektronskim krmiljenjem se bo zmanjšala poraba električne energije do 40%.
Sočasno z obnovo dvigala bo potekala tudi prenova nadstreška in strehe strojnice.

Vlaganja v obnovo turistične infrastrukture v sistemu Škocjanskih jam - obnova turistične poti skozi Mohoričevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino
Turistično pot skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino so postavili v letih 1932 in 1933 in je bila v uporabi vse do leta 1965, ko jo je močno poškodovala velika poplava. Od takrat pa ta čudoviti del jam ni bilo mogoče več vključevati v turistično pot skozi Škocjanske jame, saj je bila pot za obisk zelo nevarna.
Investicija v ponovno vzpostavitev turistične poti skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino bo vključevala vsa dela, ki so potrebna za varen prehod delavcev PŠJ in turistov skozi ta del jam. Investicija bo vključevala postavitev novih tlakov turističnih poti (zunaj in v jami), novih ograj, prenovo štirih mostov, obnovo stopnic in podestov in osvetlitev jame.
Z obnovo turistične infrastrukture v tem delu jamskega sistema bo PŠJ obiskovalcem ponudil dodatno možnost vodenih ogledov in spoznavanja kraških fenomenov. Z dodatnimi ogledi bo delno razbremenjen obisk na obstoječem delu jame, ki je namenjena vodenim ogledom, s tem pa se bodo zmanjšali tudi negativni vplivi, povezani s povečevanjem letnega obiska Škocjanskih jam.

Vlaganja v prenovo objekta Matavun št. 8 za promocijsko kongresni center
Matavun 8 je večje poslopje na koncu vasi, tik pred potjo, ki je včasih vodila turiste v Mohorčičevo jamo. Hiša je v preteklosti služila kot točilnica, gostilna in prenočišče za turiste ter predstavlja pomembno kulturno dediščino v parku, za katero velja poseben režim. Projekt, ki obsega prenovo stavbe, mora biti pripravljen v skladu s strokovnimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter drugih strokovnih podlag, ki jih bodo podali strokovnjaki s področja arhitekture, etnologije in gradbeništva.
Ker gre za kulturni spomenik, bo obnova obenem temeljila na ohranjanju in nadgradnji kulturne sporočilnosti stavbe, ki izhaja iz podrobno raziskane bivanjske dediščine, zaradi katere je bila zaščitena. Ta mora ostati prisotna po obnovi tudi z ustrezno ohranjeno in deloma novo notranjo opremo z ohranitvijo prostorov. V prostorih z novo namembnostjo se bo sporočilnost kazala z jasnim poudarkom na vsem, kar je ohranjenega.
Prostori v pritličju in nadstropju v skupni izmeri 680 m2 bodo namenjeni obiskovalcem in skozi stalne in občasne razstave in opremo prostorov predstavljali svojevrsten prikaz zgodovine kraja in življenja ljudi.
Kongresno promocijski center Matavun 8 bo združeval elemente kulturne dediščine in kakovosti bivanjskega prostora, ki so značilne za Kras ter obenem z moderno tehnologijo v skladu s predpisanimi standardi, omogočal izvajanje kongresne, izobraževalne in promocijske dejavnosti v parku za obiskovalce.




Naslov:Razvijanje načel trajnostnega upravljanja zavarovanega območja parka Škocjanske jame v sodelovanju z drugimi zavarovanimi območji
PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI INTERREG III A Sosedski program SLOVENIJA-MADŽARSKA-HRVAŠKA 2004-2006 
Prijavitelj:JZ Park Škocjanske jame, Slovenija
Partnerji:Občina Divača, Občina Ilirska Bistrica, PP Učka (Hr)
Datum začetka in zaključka projekta:7.2007 – 4. 2008
Stroški projekta:85.361 EUR
Cilji:Splošni cilj projekta je vzpostavitev aktivnega upravljanja in varovanja tranzicijskega in vplivnega zavarovanega območja PŠJ ter sodelovanje z drugimi zavarovanimi območji, za kar je potrebno z izmenjavo najboljših praks na področju varstva narave razvijati načela trajnostnega upravljanja, ki bi temeljila na dvigu nacionalne zavesti o sobivanju človeka z naravo.
Rezultati:
  • Upravljalski načrt Parka Škocjanske jame in širše tranzicijskega območja parka.
  • Kartirano in naravovarstveno ovrednoteno območje na območju Vremščice v površini 9,265km2, inventarizacija potočnih rakov v porečju Reke, predlog načrta raziskav in monitoringa izbranih živali, rastlin, habitatnih tipov na območju Kraškega Biosfernega Rezervata (KBR).
  • Več izobraževalnih programov za zaposlene, šolarje in lokalno prebivalstvo, kvalitetna promocija vrednot ohranjanja narave.
  • Prenova spletnih strani Parka.
  • Dvig osveščenosti prebivalstva glede varovanja in ohranjanja narave, trajnostnega razvoja na celotnem območju parka.
  • Okrepljeno sodelovanje z mednarodno mrežo šol Parka, različne aktivnosti v sklopu projekta, sodelovanje z v projektu ustanovljeno mrežo šol PP Učka (Hr).
  • Priprava skupnih publikacij s čezmejnimi partnerji glede projekta in promocije območji.




Naslov:Okrepitev varstva in razvoja naravnih vrednot na širšem območju Parka Škocjanske jame
PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI INTERREG III A SLOVENIJA-ITALIJA 2000-2006

Prijavitelj:JZ Park Škocjanske jame, Slovenija
Partnerji:Občina Dolina, Občina Doberdob
Datum začetka in zaključka projekta:1.5.2005 – 31.12.2006
Stroški projekta:299.692,12 EUR
Cilji:Povišati raven ozaveščenosti o pomenu zavarovanih območij in Klasičnega Krasa na obeh staneh državne meje in vzpostaviti primerne informacijske in tehnične infrastrukture.
Rezultati:
  • obnovljen in prenovljen Informacijski center Škocjanske jame v Matavunu in opremljena info točka, kjer so obiskovalcem na razpolago informacije o PŠJ, Klasičnem Krasu na obeh straneh meje in vplivnem območju
  • izdelana karta habitatnih tipov na delu tranzicijskega območja PŠJ
  • usposobljeni prostovoljni naravovarstveni nadzorniki
  • opremljena laboratorijska učilnica ter geološka in biološka zbirka v naravoslovnem centru Škocjan 3
  • okrepljeno sodelovanje z mrežo šol parka
  • izdana skupna zgibanka z zamejskima partnerjema o zavarovanih območjih na Klasičnem Krasu




Naslov:Vzpostavitev monitoringa podzemnega toka Reke, Akronim: MPR (monitoring podzemne Reke)
PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI INTERREG III A SLOVENIJA-ITALIJA 2000-2006

Prijavitelj:JZ Park Škocjanske jame, Slovenija
Partnerji:Univerza v Trstu - Oddelek za okoljske, geološke in morske vede, Politehnika Nova Gorica - Šola za krasoslovje, Jamarsko društvo Sežana, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača,
Datum začetka in zaključka projekta:1.5.2005 –1.7.2007
Stroški projekta:71.597 €
Cilji:Glavni splošni cilj projekta je vzpostaviti načela trajnostnega varovanja kraškega območja s poudarkom na varovanju podzemnih voda in spremljanju količine voda v posameznih obdobjih. To bomo dosegli s postavitvijo stalnega monitoringa, s katerim bomo spremljali kvaliteto in količino vode, ki z Reko vteka v kraški vodonosnik. Gre za prvi poenoten sistem spremljanja vseh dosedaj znanih jam s podzemnimi tokovi Reke na območju klasičnega krasa. Predviden je nakup in montaža osmih instrumentov za merjenje osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov kot so temperatura, prevodnost, raztopljen kisik, nivo podtalnice, pretok, poleg tega pa še biološke analize, ki se v tako obsežni meri na tem območju še niso izvajale. Postavila naj bi se še postaja za meritev pretoka. Instrumenti bodo postavljeni v jamah na matičnem krasu, po katerih teče podzemni tok Reke. Zbiranje in obdelava podatkov bo temelj za pripravo primernih ukrepov in aktivnosti v zvezi z varovanjem občutljivega in ranljivega kraškega vodonosnika. To je v skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame, kot tudi z uresničevanjem določil iz Konvencije o svetovni dediščini in Ramsarske konvencije. Ob koncu projekta bomo izdali posebno tematsko zgibanko, ki bo osvetlila problematiko in pomen takšnega spremljanja vode, rezultati projekta in monitoringa nasploh pa bodo objavljeni tudi v poljubnih in strokovnih publikacijah tako na slovenski kot na italijanski strani. Takšen skupen čezmejni monitoring bo lahko služil kot vzorčni primer uspešnega mednarodnega sodelovanja pri snovanju podobnih projektov v drugih kraških in alpski območjih, kjer se ukvarjajo z isto problematiko.
Rezultati: 




Naslov:Historična obnova stare poti v Hankejevem kanalu v Škocjanskih jamah
Projekt je realiziran s sredstvi JZ Park Škocjanske jame in partnerjev NP Berchtesgaden iz svobodne dežele Bavarske, Nemčija
Datum začetka in zaključka projekta:2003 - 2005
Okvirni stroški projekta:20.000 €
Cilji:Obnova dotrajane več kot 100 let stare ograje in mostičkov na poti v Hankejev kanal.
Rezultati:Del poti kjer je na nekaterih mestih ograja zaradi dotrajanosti že razpadla smo obnovili. Izgled ograje, ki je narejena iz identičnih materialov in tehnika dela, ki je terjala sicer nekaj ponovno odkritih inovativnih pristopov, je identična tisti izpred 100 let in zato veren prikaz tehniške dediščine, ki je ponovno uporabna in varna za tiste strokovnjake, ki bodo obiskovali ta del jame. Skupno je obnovljene več kot 270 m poti, ki vključuje vse elemente poti ( pot po ravnini, pot po stopnicah, razgledišče) vključno z sedmimi mostički. Pot do Deževne jame je v celoti obnovljena. Na mestih, kjer je ograja zasigana ali iz drugih razlogov v dobrem stanju, ograjo ohranjamo v največjem možnem obsegu. Obnovljena pot predstavlja verodostojno kopijo originala.

Več o tem...




Naslov:Skriti zaklad
Mokrišča od gora do morja, sodelovanje s šolami v mreži šol parka z obeh strani meje.

Datum začetka in zaključka projekta:2003-2004
Stroški projekta:3.000 €
Cilji:Odgovornejše ravnanje z mokrišči in skrb za njihovo ohranitev.
Rezultati:Inventarizacija mokrišč v porečju Reke na območjih posameznih osnovnih šol, predstavitev in višja ozaveščenost o pomenu le teh.




Naslov:Ureditev, predstavitev in oprema naravoslovne učne poti v zavarovanem območju svetovne naravne dediščine pri UNESCO
Območje Parka Škocjanske jame, sodelovanje z Univerzo v Trstu

Datum začetka in zaključka projekta:2002-2003
Stroški projekta:27.000 €
Cilji:Predstavitev in izobraževanje širše javnosti s poudarkom na šolskih skupinah o pomenu kulturne dediščine in naravnih vrednotah v parku.
Rezultati:Ureditev, predstavitev in oprema naravoslovne učne poti v zavarovanem območju svetovne naravne dediščine pri UNESCO – območje Parka Škocjanske jame.




Naslov:Raziskovanje in odkrivanje arheoloških in paleontoloških najdb
Območje Parka Škocjanske jame, Trst, Koper, Ljubljana, sodelovanje z muzeji

Datum začetka in zaključka projekta:2000-2001
Stroški projekta:21.720 €
Cilji:vzpostaviti in utrditi čezmejne stike z institucijami, ki hranijo arheološke predmete najdene na območju Parka Škocjanske jame.
Rezultati:Ponovno odkrivanje in katalogiziranje nekaterih arheoloških najdb v tržaških muzejih ter na Oddelku za arheologijo na SAZU v Ljubljani, otvoritev razstave namenjene tem najdbam, fotografiranje najdb.




Naslov:Od Snežnika do morja
Vplivno območje parka, sodelovanje s šestimi osnovnimi šolami v porečju Reke, iz Slovenije in Italije.

Datum začetka in zaključka projekta:1999-2000
Stroški projekta:10.000 €
Cilji:Usposobitev mentorjev za izobraževanje mladih na področju okoljskih programov.
Rezultati:Meritve kvalitete vode v Reki, izobraževanje mentorjev in vzgoja učencev, izdaja zgibanke in otvoritev razstave, navezovanje stikov med šolami in ostalimi organizacijami v Sloveniji in zamejstvu.




Naslov:Načrt upravljanja
Zavarovano območje parka, sodelovanje s parkom Dolomiti-Belunesi.

Datum začetka in zaključka projekta:1999-2000
Stroški projekta:7.500 €
Cilji:Doseči primernost za trajnostno upravljanje z zavarovanimi območji.
Rezultati:Primerjava okoljske zakonodaje R Slovenije in R Italije, Oblikovanje plana programa varstva in razvoja, upravljalski načrti.

Mednarodni projekti kjer JZ Park Škocjanske jame sodeluje kot partnerska organizacija:

Naslov:Globalni informacijsko – komunikacijski sistem za sonaravno upravljanje naravnih virov in človekovega odnosa do naravne na območju Alpske mreže zavarovanih območij. Akronim: ALPENCOM
INTERREG IIIB ALPINE SPACE

Prijavitelj:Parc National des Ecrins – Reseau Alpin des Espaces proteges (Alpska mreža)
Datum začetka in zaključka projekta:1.1.2005 – 31.12.2007
Stroški projekta:1.400.000 €
Rezultati:1. Komunikacija med osebjem zavarovanih območij – okrepitev sodelovanja in Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC)
  • Organiziran je bil simpozij v Kaprunu (Avstrija) od 15.- 17. septembra 2005,
  • Organizirana sta bila dva seminarja »Indikatorji in učinkovitost upravljanja v zavarovanih območjih«, in sicer v Toblachu (I) 11.-12. maja 2006 ter v Cognu (I) 10.-11. maja 2007.
  • Organizirani sta bili dve izobraževanji za osebje v zavarovanih območjih. Prvo izobraževanje je potekalo v Parku Škocjanske jame od 18.-21. oktobra 2006. Tema je bila »komuniciranje ali informiranje?«. Drugo izobraževanje je bilo v Hopfgartnu in Defereggental v narodnem parku Visoke Ture v Avstriji od 12.-15. septembra 2007. Posebna pozornost je bila namenjena kmetijstvu in območjem Natura 2000.
  • Posodobljena je spletna stran ALPARCA ter vzpostavljena platforma za izmenjavo izkušenj in znanja

2. Komunikacija s širšo javnostjo

  • Izoblikovana je bila skupna komunikacijska strategija, t.i. »Corporate Identity« za interno in eksterno komunikacijo
  • Izoblikovana je bila nova celostna podoba ALPARC, vključno z novim logotipom
  • Izdelana je bila potujoča razstava »Vrnitev neokrnjene narave«, ki je gostovala tudi na Bledu, v Triglavskem narodnem parku
  • Izdelan je bil pano ALPARC za različne prireditve
  • Vzpostavljena so bila nekatera prva skupna orodja, med njimi brezplačne razglednice, skupna zgibanka, skupna spletna stran, lista za obveščanje medijev,…
3. Informacije za širšo javnost v informacijskih centrih
  • Izdelano je bilo orodje za virtualni obisk zavarovanih območij – ViViAlp. S pomočjo tehnike lahko obiskovalci info centrov (tudi v PŠJ!) virtualno preletijo zavarovana območja in dobijo informacije o parkih, naravnih, kulturnih in družbenih znamenitostih. Informacije so podane v slovenskem, italijanskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. V vseh parkih je na voljo enaka vsebina in enaka tehnika, v šestih državah je obiskovalcem na voljo 15 postaj ViViAlph.
  • Na Google Earth je postavljena tudi internetna različica ViViAlp.
  • Več o rezulatih - Rezultati projekta (.PDF)
Izdatki PŠJ v projektu:100.000 €.
Več o tem:http://www.alpencom.org




Naslov:NATURA 2000 ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA Akronim: NATURA PRIMORSKE
PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI INTERREG IIIA SLOVENIJA-ITALIJA 2000-2006

Prijavitelj:Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, DOPPS
Datum začetka in zaključka projekta:1.1.2006 - 30.9.2008
Stroški projekta:397.873,00 EUR
Rezultati:
  • Popisali smo velikega skovika, čuka in vrtnega strnada. Poleg tega je bila izvedena raziskava o vplivu električnih daljnovodov na številčnost velike uharice na Krasu, izveden pašni poskus ter pripravljene usmeritve za primerno pašo na Krasu.
  • V sodelovanju s partnerji so bile izdelane Upravljalske smernice za ptice suhih travnikov za 3 območja Natura 2000: Kras, Banjšice ter Trnovski gozd – južni rob in Nanos. DOPPS in Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica sta poskrbela za izvedbo izobraževalnih delavnic za kmetijske svetovalce, predavanja za kmete, izdelavo priročnika za kmete s priporočili in praksami za upravljanje s suhimi travišči ter zloženke o primernem upravljanju. DOPPS je vzpostavilo tudi mrežo skrbnikov območij Natura 2000, ki so usposobljeni za spremljanje stanja na teh območjih.
  • V Škocjanskem zatoku in na Pliskini poti na Krasu smo namestili ciljnim skupinam prilagojeno interpretacijsko opremo. Pripravljene so bile ustrezne vsebine o habitatih in pticah ter izdelane in postavljene interpretacijske table. V Škocjanskem zatoku je bila s tlakovanjem preko krožne učne poti do opazovališč urejena fizična označitev za slepe ter s tem omogočena samostojna orientacija slepih v rezervatu, skupine s posebnimi potrebami (slepi in gluhi) pa so že popeljali na prilagojene oglede rezervata.
  • DOPPS je izdal zloženko o pticam prijaznem športnem plezanju v stenah Kraškega roba v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku ter izdelal posebno spletno stran z informacijami za plezalce (http://www.ptice.si/projekti/nprimorske/).
  • V naravnem rezervatu Škocjanski zatok je DOPPS po obnovi razervata aktivno pričel z izvajanjem izobraževalnega programa,
  • Promocija območij Natura 2000 lokalni, širši slovenski in mednarodni javnosti. Potujoča razstava o območjih Natura 2000 za ptice , publikacije »Lepota in bogastvo mokrišč v severovzhodnem Jadranu« in »Življenje med nebom in zemljo« v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, plakati o tipičnih pticah mokrišč, suhih travnikov in gozda v upravičeni regiji. Adriawet kotički, katerih namen je vzajemna promocija severno-jadranskih mokrišč v informacijskih središčih partnerjev v Sloveniji in Italiji, so bili vzpostavljeni pri vseh aktivnih partnerjih mreže upravljavcev. Izdelana je strategija trženja za NR Škocjanski zatok in strategija razvoja ornitološkega in naravoslovnega turizma.
    Več o rezultatih - Rezultati projekta (.PDF)
Izdatki PŠJ v projektu:5.199,00 EUR
Več o tem:http://www.skocjanski-zatok.org/




Naslov:Živa krajina Krasa: raziskovalni in izobraževalni projekt na področju prepoznavanja in valorizacije čezmejne dediščine in okolja.
Akronim: LIVING LANDSCAPE
Program čezmejnega sodelovanja
Slovenija-Italija 2007-2013

Prijavitelj:Univerza na Primorskem
Datum začetka in zaključka projekta:01.10.2012 - 31.03.2015
Stroški projekta:390.000 €
Rezultati:1. Koordinacija in upravljanje projekta
  • PŠJ se je udeleževal srečanj projektnega odbora
  • PŠJ je organiziral končno srečanje, ki je bilo obenem javna predstavitev rezultatov projekta
3. Izobraževanje
  • PŠJ je izvedel 8 izobraževalnih delavnic za otroke in odrasle na temo popularizacije suhozidne gradnje na Krasu
  • PŠJ je vzpostavil izobraževalni sistem za kraški suhozid
5. Komunikacijski načrt
  • PŠJ je izdal priročnik o tehniki suhozidne gradnje na Krasu
IDelež PŠJ v projektu:26.200 €



Ostali projekti

  • Delavnica Kaverljag 012 – Škocjanske jame
  • Postavitev zbirke v naravoslovnem centru
  • Čebelnjak
  • Prenova Cerkvenikovega mostu

Raziskave:

KRANJC, Darja: DANE PRI DIVAČI (Pared, Kačiče), Škocjan 2005. 93 str. : besedila; 417 enot : dokumentarnih fotografij; 8 enot : kartografski material

Etnološka raziskava dela vplivnega območja regijskega parka Škocjanske jame predvidenega za širitev njegovega zavarovanega območja s predlogi vključevanja vsebine v turistično ponudbo in varstveno delo. Sestavljena je iz šestih sklopov: 
1)  Prostor in čas 
2)  Struktura prebivalstva skozi čas
3)  Kulturne dejavnosti nekoč in danes
4)  Verovanje, zdravilstvo v prvi polovici 20. stol.
5)  Kulinarika v prvi polovici 20. stol.
6)  Gospodarske dejavnosti nekoč in ohranitev nekaterih do danes

 
KRANJC, Darja: REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME 1996-2006, Spremembe (življenja) prebivalstva na ožjem zavarovanem območju 10 let pozneje, Anonimni vprašalnik za gospodinjstva in njegova analiza, Škocjan, 2006. 33 str. : besedila; 18 str. : vprašalnika

Nadzorna raziskava, ki naj bi jo med domačini opravljali vsakih deset let, predvsem želi zajeti čim širši spekter za upravo parka zanimivih vsebin, o katerih nam domačini lahko nudijo svojo povratno informacijo, nam namignejo, kaj bi bilo (še) dobro delati in narediti, kaj bi kazalo popraviti itn. za doseganje zastavljenih varstvenih in razvojnih ciljev parka. Pomeni, skratka, tudi sredstvo za izmenjavo mnenj z vsakim za to pripravljenim gospodinjstvom na zavarovanem območju. Analiza obsega sledeča poglavja:
1) Izpolnjevanje vprašalnika
2) Spremembe na nivoju upravljanja in mreže medosebnih povezav
3) Gospodarski proizvod PŠJ
4) Živeti v parku deset let pozneje
5) Varovanje in razvoj deset let pozneje
6) Sodelovanje JZ PŠJ s prebivalstvom, njegova finančna in strokovna podpora

 
Vrednotenje ekosistemskih storitev parka Škocjanske jame (Ecosystem Services Evaluation in the Škocjan Caves Regional Park), Ljubljana, 2011, 179 str.

Predmet obravnavane študije je vrednotenje ekosistemskih storitev Parka Škocjanske jame z namenom opredelitve prispevka Parka Škocjanske jame k lokalni, nacionalni in svetovni ekonomiji in z namenom ustvarjanja lokalne in politične podpore za ohranjanje in trajnostno rabo ekosistemskih storitev regijskega parka. S pomočjo vrednotenja ekosistemskih storitev dobimo celovito informacijo o vplivih posameznih ukrepov na okolje in na ljudi, ki tam živijo. Če želimo preprečiti t.i. slabe odločitve, ki lahko okolje degradirajo in tako poslabšajo življenjske razmere ljudi, potem je naša dolžnost, da ovrednotimo vplive posameznih odločitev na stanje ekosistemskih storitev. Na ta način bomo v bodoče zmanjšali verjetnost sprejemanja napačnih odločitev in zagotovili učinkovitejše zadovoljevanje potreb.

 
KRANJC, Darja: PROBLEMATIKA VAROVANJA KULTURNE KRAJINE V PARKU S POSEBNIM POUDARKOM NA VPRAŠANJU SUHIH ZIDOV (Poročilo), Škocjan 2012. 25 str. : besedila; 29 enot : dokumentarnih fotografij

V letu 2011 smo si v okviru operativnega cilja »Izvajati ukrepe za ohranitev kulturne krajine« zadali izvesti raziskavo o tehniki gradnje suhih zidov, preučiti predpise s tega področja, ki predvidevajo pridobivanje morebitnih dovoljenj in soglasij, ter preučiti problematiko varstva kulturne krajine na območju parka v sodelovanju ZRSVN in ZVKDS. V poročilu obravnavam slednje tri naloge tako, da predstavljam pridobljena oziroma raziskana izhodišča kot temelje za nadaljnje delo na tem področju.


KOSIČ, Katja, SKUBIN, MItja: ŠTUDIJA STAVBNE DEDIŠČINE NASELIJ BETANJA, MATAVUN IN ŠKOCJAN, 1. faza razvojnega dokumenta (Razvojni načrt na območju parka Škocjanske jame), Nova Gorica 2014. 107 str. : besedila, skic, risb, simulacij, fotografij, vprašalnika 

Študija obsega v prvi vrsti popis značilnosti sestavnih delov stavbne dediščine treh vasi in pregled zatečenega stanja z vidika njihove dediščinske vrednosti. Prebivalcem in lastnikom nepremičnin na območjih z dediščinskim statusom državnega pomena podaja usmeritve in nasvete za posege in izboljšave slabih posegov na grajene strukture. Problematike se loteva po sledečih sklopih:
1) Katalog bistvenih elementov stavbne dediščine v Betanji, Matavunu in Škocjanu z vzorčnimi pozitivnimi in negativnimi primeri ter s smernicami za izvedbo in s predstavitvijo nekaterih simulacij izboljšav slabih primerov
2) Seznam splošnih problematičnih posegov na zavarovanih naselbinskih območjih PŠJ
3) Ocena grajene strukture zavarovanih naselbinskih območij PŠJ
4) Sanacija objektov (zaščita pred vlago, energetska sanacija)
5) Poročilo o anketiranju domačinov in izvedeni delavnici
6) Opredelitev nadalnjih faz dela za pripravo strokovnih podlag celostne ureditve zavarovanih naselbinskih območij PŠJ
7) Literatura


KRANJC, Urška, BALANTIČ, Irena, KLEMENČIČ, Jakob, ŠKERL, Urška, DAMJANOVIČ, Vlasta, HUDOKLIN, Andraž: STROKOVNE PODLAGE ZA UREJANJE VASI ŠKOCJAN (EŠD 4996), BETANJA (EŠD 4997) IN MATAVUN (EŠD 4998) - druga faza, Ljubljana 2015. 55 str: besedila, kart, fotografij, simulacij; 1 str : načrt ureditvene situacije celovitega urejanja območja vasi  - usmeritve za izdelavo IDZ

Dokument se posveča študijam prostorskih značilnosti vasi ožjega zavarovanega območja parka in skupni viziji urejanja tamkajšnjih javnih površin, krajinskih ureditev, prometa in urbane opreme. Nekatera poglavja:
1) Analiza splošnih in prostorskih značilnosti
2) Morfologija naselij in umeščenosti v krajino
3) Razvoj silhuet, vedut, dominant treh vasi skozi čas
4) Vizualna izpostavljenost, ogroženost
5) Stanje glede na varstveni režim, pomen in razmere v prostoru
6) Evidenca in analiza groženj vizualnega onesnaževanja in integritete lokacije svetovne dediščine ter kulturnih spomenikov državnega pomena vpetih v širšo krajino
7) Skupna vizija urejanja prostora
8) Usmeritve za oblikovanje idejne zasnove ureditve območja treh vasi
9) Priporočila za izbor in oblikovanje urbane opreme
10) Priporočila za urejanje vegetacije
(Več o tem...)


KRANJC, Urška, TEPINA, Ana, VIDIC, Luka: UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN V VASEH ŠKOCJAN, BETANJA IN MATAVUN - IDZ. Vodilna mapa in načrt krajinske arhitekture, Ljubljana 2016. 48 str. : besedila, skic, fotografij; 18 risb

Idejna zasnova ureditve javnih površin vasi na ožjem zavarovanem območju poda celovito ureditev prometa, smernice za oblikovanje urbane opreme (klopi, mize, informacijske stebre, kažipote, oznake na tleh) in celovite ureditve za lokacije:
1) Betanja
2) počivališče ob cesti v Betanjo
3) Trg v Škocjanu in območje znotraj cerkvenega obzidja
4) Območje ob J'kopinovem in Jurjevem skednju
5) Pokopališče
6) Parkirišče za upravo JZ PŠJ
7) Dvorišče pred Delezovo domačijo
8) Arheološko točko pod domnevnim obzidjem škocjanskega gradišča
9) Trg v Matavunu
10) Parkirišče ob cesti proti Naklem
11) Ukno
(Več o tem...; zloženka)  
Pripravili: Borut Peric, Samo Šturm, Rosana Cerkvenik in Darja Kranjc