Opis jam

Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka izvira v vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč. Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko – raztaplja apnenec.
V prvem delu svoje poti po apnencu teče še po površju, po približno štiri kilometre dolgi soteski, ki se končuje z veličastno steno, pa izgine v podzemlje. Slepa dolina Reke je največja slepa dolina v Sloveniji. Kakih 200 m od ponorov se je v daljni preteklosti, najbrž v mlajšem pleistocenu, to je pred nekaj sto tisoč leti, nad jamo udrl strop in nastali sta udornici Velika (globoka do 165 m) in Mala dolina (120 m), ki ju ločuje naravni most, ostanek prvotnega jamskega stropa. Nad jamami, med steno nad ponorom in stenami Male doline čepi vasica Škocjan. Tik poleg hiš je še en vhod v podzemlje, 90 metrov globoko brezno Okroglica, ki se končuje malo nad podzemeljsko Reko.

zemljevid prerez velik
V dnu Velike doline Reka dokončno izgine v podzemlje in se spet pojavi na površju 34 kilometrov stran, v izvirih Timave, nedaleč od obale Jadranskega morja. Del Škocjanskih jam, po katerem teče Reka - Šumeča jama je pravzaprav okoli 3,5 kilometra dolga, 10 do 60 metrov široka in prek 100 metrov visoka podzemna soteska. Vsi jamski rovi so dolgi približno 6 kilometrov, navpična razlika med najvišjim vhodom (Okroglica) in najnižjim človeku dostopnim mestom v jami – odtočnim sifonom – pa je 205 metrov. Na nekaj mestih se soteska razširi v podzemeljske dvorane. Največja med njimi, Martelova dvorana, je 308 m dolga, povprečno 89 m široka (največ 123 m) in povprečno 106 m visoka, z najvišjo točko stropa 146 m nad strugo Reke (Drole 1997). Ploščina največjega prečnega preseka v tej dvorani je 12000 m2, prostornina dvorane pa 2,2 milijona m3.

zemljevid jame tloris velik

Pripravil: Borut Peric