Vlaganja v turistično infrastrukturo parka Škocjanske jame

Park Škocjanske jame, Slovenija

Viri financiranja:

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov«, prednostne usmeritve »Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva«

3.000.000 €

2.500.000 €.
(Financiranje: 85% Evropska unija (ESRR), 15% Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije)

1.3.2009, 31.12.2011

Rosana Cerkvenik, Črtomir Pečar, Bogdan Opara

• vzpostavitev oz. nadaljevanje varovanja in ohranjanja narave in kulturne dediščine,
• omogočanje ogleda te dediščine vsem zainteresiranim turistom in ostalim deležnikom ter
• zagotavljanje večje varnosti zaposlenim in obiskovalcem sistema PŠJ.

Investicijo v ohranjanje in varovanje ter povečevanje prepoznavnosti naravne in kulturne dediščine, za katero Park Škocjanske jame pridobiva nepovratna sredstva ESRR, sestavljata dva sklopa investicijskih aktivnosti:

• investicijske aktivnosti za ohranjanje in varovanje narave:
  - vlaganja v obnovo dvigala na izhodu iz ŠJ v Veliki dolini,
  - vlaganja v obnovo turistične infrastrukture v sistemu Škocjanskih jam z dostopnimi peš potmi do parka,
• investicijske aktivnosti za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine:
  - vlaganja v prenovo objekta Matavun št. 8 za promocijsko kongresni center

Vlaganja v obnovo dvigala na izhodu iz ŠJ v Veliki dolini
Obstoječe poševno dvigalo je bilo izdelano leta 1986 in je že močno zastarelo, zaradi česar se PŠJ stalno sooča z težavami pri zagotavljanju rezervnih delov in s pojavom velikih stroškov servisiranja. Glede na to, da je bila kapaciteta dvigala v izhodišču načrtovana za kapaciteto prevoza do 50.000 obiskovalcev letno, danes predstavlja »ozko grlo« turističnega obiska in je potreba po povečanju kapacitete kabine zelo velika.
Z obnovitvijo dvigala se bo povečala varnost obiskovalcev ob hkratnem povečanju pretočnosti obiskovalcev, saj je načrtovano tako povečanje hitrosti prevoza in kot povečanje kapacitet iz današnjih 30 oseb na 40 oseb. Z namestitvijo novega dvigala z novim elektronskim krmiljenjem se bo zmanjšala poraba električne energije do 40%.
Sočasno z obnovo dvigala bo potekala tudi prenova nadstreška in strehe strojnice.

Vlaganja v obnovo turistične infrastrukture v sistemu Škocjanskih jam - obnova turistične poti skozi Mohoričevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino
Turistično pot skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino so postavili v letih 1932 in 1933 in je bila v uporabi vse do leta 1965, ko jo je močno poškodovala velika poplava. Od takrat pa ta čudoviti del jam ni bilo mogoče več vključevati v turistično pot skozi Škocjanske jame, saj je bila pot za obisk zelo nevarna.
Investicija v ponovno vzpostavitev turistične poti skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino bo vključevala vsa dela, ki so potrebna za varen prehod delavcev PŠJ in turistov skozi ta del jam. Investicija bo vključevala postavitev novih tlakov turističnih poti (zunaj in v jami), novih ograj, prenovo štirih mostov, obnovo stopnic in podestov in osvetlitev jame.
Z obnovo turistične infrastrukture v tem delu jamskega sistema bo PŠJ obiskovalcem ponudil dodatno možnost vodenih ogledov in spoznavanja kraških fenomenov. Z dodatnimi ogledi bo delno razbremenjen obisk na obstoječem delu jame, ki je namenjena vodenim ogledom, s tem pa se bodo zmanjšali tudi negativni vplivi, povezani s povečevanjem letnega obiska Škocjanskih jam.

Vlaganja v prenovo objekta Matavun št. 8 za promocijsko kongresni center
Matavun 8 je večje poslopje na koncu vasi, tik pred potjo, ki je včasih vodila turiste v Mohorčičevo jamo. Hiša je v preteklosti služila kot točilnica, gostilna in prenočišče za turiste ter predstavlja pomembno kulturno dediščino v parku, za katero velja poseben režim. Projekt, ki obsega prenovo stavbe, mora biti pripravljen v skladu s strokovnimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter drugih strokovnih podlag, ki jih bodo podali strokovnjaki s področja arhitekture, etnologije in gradbeništva.
Ker gre za kulturni spomenik, bo obnova obenem temeljila na ohranjanju in nadgradnji kulturne sporočilnosti stavbe, ki izhaja iz podrobno raziskane bivanjske dediščine, zaradi katere je bila zaščitena. Ta mora ostati prisotna po obnovi tudi z ustrezno ohranjeno in deloma novo notranjo opremo z ohranitvijo prostorov. V prostorih z novo namembnostjo se bo sporočilnost kazala z jasnim poudarkom na vsem, kar je ohranjenega.
Prostori v pritličju in nadstropju v skupni izmeri 680 m2 bodo namenjeni obiskovalcem in skozi stalne in občasne razstave in opremo prostorov predstavljali svojevrsten prikaz zgodovine kraja in življenja ljudi.
Kongresno promocijski center Matavun 8 bo združeval elemente kulturne dediščine in kakovosti bivanjskega prostora, ki so značilne za Kras ter obenem z moderno tehnologijo v skladu s predpisanimi standardi, omogočal izvajanje kongresne, izobraževalne in promocijske dejavnosti v parku za obiskovalce.

Razvijanje načel trajnostnega upravljanja zavarovanega območja parka Škocjanske jame v sodelovanju z drugimi zavarovanimi območji

JZ Park Škocjanske jame, Slovenija

Občina Divača, Občina Ilirska Bistrica, PP Učka (Hr)

7.2007 – 4. 2008

85.361 EUR

Splošni cilj projekta je vzpostavitev aktivnega upravljanja in varovanja tranzicijskega in vplivnega zavarovanega območja PŠJ ter sodelovanje z drugimi zavarovanimi območji, za kar je potrebno z izmenjavo najboljših praks na področju varstva narave razvijati načela trajnostnega upravljanja, ki bi temeljila na dvigu nacionalne zavesti o sobivanju človeka z naravo.

• Upravljalski načrt Parka Škocjanske jame in širše tranzicijskega območja parka.
• Kartirano in naravovarstveno ovrednoteno območje na območju Vremščice v površini 9,265km2, inventarizacija potočnih rakov v porečju Reke, predlog načrta raziskav in monitoringa izbranih živali, rastlin, habitatnih tipov na območju Kraškega Biosfernega Rezervata (KBR).
• Več izobraževalnih programov za zaposlene, šolarje in lokalno prebivalstvo, kvalitetna promocija vrednot ohranjanja narave.
• Prenova spletnih strani Parka.
• Dvig osveščenosti prebivalstva glede varovanja in ohranjanja narave, trajnostnega razvoja na celotnem območju parka.
• Okrepljeno sodelovanje z mednarodno mrežo šol Parka, različne aktivnosti v sklopu projekta, sodelovanje z v projektu ustanovljeno mrežo šol PP Učka (Hr).
• Priprava skupnih publikacij s čezmejnimi partnerji glede projekta in promocije območji.

Okrepitev varstva in razvoja naravnih vrednot na širšem območju Parka Škocjanske jame

JZ Park Škocjanske jame, Slovenija

Občina Dolina, Občina Doberdob

1.5.2005 – 31.12.2006

299.692,12 EUR

Povišati raven ozaveščenosti o pomenu zavarovanih območij in Klasičnega Krasa na obeh staneh državne meje in vzpostaviti primerne informacijske in tehnične infrastrukture.

• obnovljen in prenovljen Informacijski center Škocjanske jame v Matavunu in opremljena info točka, kjer so obiskovalcem na razpolago informacije o PŠJ, Klasičnem Krasu na obeh straneh meje in vplivnem območju
• izdelana karta habitatnih tipov na delu tranzicijskega območja PŠJ
• usposobljeni prostovoljni naravovarstveni nadzorniki
• opremljena laboratorijska učilnica ter geološka in biološka zbirka v naravoslovnem centru Škocjan 3
• okrepljeno sodelovanje z mrežo šol parka
• izdana skupna zgibanka z zamejskima partnerjema o zavarovanih območjih na Klasičnem Krasu

Vzpostavitev monitoringa podzemnega toka Reke, Akronim: MPR (monitoring podzemne Reke)

JZ Park Škocjanske jame, Slovenija

Univerza v Trstu - Oddelek za okoljske, geološke in morske vede, Politehnika Nova Gorica - Šola za krasoslovje, Jamarsko društvo Sežana, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača,

1.5.2005 –1.7.2007

71.597 €

Glavni splošni cilj projekta je vzpostaviti načela trajnostnega varovanja kraškega območja s poudarkom na varovanju podzemnih voda in spremljanju količine voda v posameznih obdobjih. To bomo dosegli s postavitvijo stalnega monitoringa, s katerim bomo spremljali kvaliteto in količino vode, ki z Reko vteka v kraški vodonosnik. Gre za prvi poenoten sistem spremljanja vseh dosedaj znanih jam s podzemnimi tokovi Reke na območju klasičnega krasa. Predviden je nakup in montaža osmih instrumentov za merjenje osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov kot so temperatura, prevodnost, raztopljen kisik, nivo podtalnice, pretok, poleg tega pa še biološke analize, ki se v tako obsežni meri na tem območju še niso izvajale. Postavila naj bi se še postaja za meritev pretoka. Instrumenti bodo postavljeni v jamah na matičnem krasu, po katerih teče podzemni tok Reke. Zbiranje in obdelava podatkov bo temelj za pripravo primernih ukrepov in aktivnosti v zvezi z varovanjem občutljivega in ranljivega kraškega vodonosnika. To je v skladu z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame, kot tudi z uresničevanjem določil iz Konvencije o svetovni dediščini in Ramsarske konvencije. Ob koncu projekta bomo izdali posebno tematsko zgibanko, ki bo osvetlila problematiko in pomen takšnega spremljanja vode, rezultati projekta in monitoringa nasploh pa bodo objavljeni tudi v poljubnih in strokovnih publikacijah tako na slovenski kot na italijanski strani. Takšen skupen čezmejni monitoring bo lahko služil kot vzorčni primer uspešnega mednarodnega sodelovanja pri snovanju podobnih projektov v drugih kraških in alpski območjih, kjer se ukvarjajo z isto problematiko.

2003 - 2005

20.000 €

Obnova dotrajane več kot 100 let stare ograje in mostičkov na poti v Hankejev kanal.

2003-2004

3.000 €

Odgovornejše ravnanje z mokrišči in skrb za njihovo ohranitev.

2002-2003

27.000 €

Predstavitev in izobraževanje širše javnosti s poudarkom na šolskih skupinah o pomenu kulturne dediščine in naravnih vrednotah v parku.

2000-2001

21.720 €

vzpostaviti in utrditi čezmejne stike z institucijami, ki hranijo arheološke predmete najdene na območju Parka Škocjanske jame.

1999-2000

10.000 €

Usposobitev mentorjev za izobraževanje mladih na področju okoljskih programov.

1999-2000

7.500 €

Doseči primernost za trajnostno upravljanje z zavarovanimi območji.

Globalni informacijsko – komunikacijski sistem za sonaravno upravljanje naravnih virov in človekovega odnosa do naravne na območju Alpske mreže zavarovanih območij. Akronim: ALPENCOM

Parc National des Ecrins – Reseau Alpin des Espaces proteges (Alpska mreža)

1.1.2005 – 31.12.2007

1.400.000 €

1. Komunikacija med osebjem zavarovanih območij – okrepitev sodelovanja in Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC)

• Organiziran je bil simpozij v Kaprunu (Avstrija) od 15.- 17. septembra 2005,
• Organizirana sta bila dva seminarja »Indikatorji in učinkovitost upravljanja v zavarovanih območjih«, in sicer v Toblachu (I) 11.-12. maja 2006 ter v Cognu (I) 10.-11. maja 2007.
• Organizirani sta bili dve izobraževanji za osebje v zavarovanih območjih. Prvo izobraževanje je potekalo v Parku Škocjanske jame od 18.-21. oktobra 2006. Tema je bila »komuniciranje ali informiranje?«. Drugo izobraževanje je bilo v Hopfgartnu in Defereggental v narodnem parku Visoke Ture v Avstriji od 12.-15. septembra 2007. Posebna pozornost je bila namenjena kmetijstvu in območjem Natura 2000.
• Posodobljena je spletna stran ALPARCA ter vzpostavljena platforma za izmenjavo izkušenj in znanja

2. Komunikacija s širšo javnostjo

• Izoblikovana je bila skupna komunikacijska strategija, t.i. »Corporate Identity« za interno in eksterno komunikacijo
• Izoblikovana je bila nova celostna podoba ALPARC, vključno z novim logotipom
• Izdelana je bila potujoča razstava »Vrnitev neokrnjene narave«, ki je gostovala tudi na Bledu, v Triglavskem narodnem parku
• Izdelan je bil pano ALPARC za različne prireditve
• Vzpostavljena so bila nekatera prva skupna orodja, med njimi brezplačne razglednice, skupna zgibanka, skupna spletna stran, lista za obveščanje medijev,…

3. Informacije za širšo javnost v informacijskih centrih

• Izdelano je bilo orodje za virtualni obisk zavarovanih območij – ViViAlp. S pomočjo tehnike lahko obiskovalci info centrov (tudi v PŠJ!) virtualno preletijo zavarovana območja in dobijo informacije o parkih, naravnih, kulturnih in družbenih znamenitostih. Informacije so podane v slovenskem, italijanskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. V vseh parkih je na voljo enaka vsebina in enaka tehnika, v šestih državah je obiskovalcem na voljo 15 postaj ViViAlph.
• Na Google Earth je postavljena tudi internetna različica ViViAlp.
  Več o rezulatih - Rezultati projekta (.PDF)

NATURA 2000 ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA Akronim: NATURA PRIMORSKE

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, DOPPS

1.1.2006 - 30.9.2008

397.873,00 EUR

• Popisali smo velikega skovika, čuka in vrtnega strnada. Poleg tega je bila izvedena raziskava o vplivu električnih daljnovodov na številčnost velike uharice na Krasu, izveden pašni poskus ter pripravljene usmeritve za primerno pašo na Krasu.
• V sodelovanju s partnerji so bile izdelane Upravljalske smernice za ptice suhih travnikov za 3 območja Natura 2000: Kras, Banjšice ter Trnovski gozd – južni rob in Nanos. DOPPS in Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica sta poskrbela za izvedbo izobraževalnih delavnic za kmetijske svetovalce, predavanja za kmete, izdelavo priročnika za kmete s priporočili in praksami za upravljanje s suhimi travišči ter zloženke o primernem upravljanju. DOPPS je vzpostavilo tudi mrežo skrbnikov območij Natura 2000, ki so usposobljeni za spremljanje stanja na teh območjih.
• V Škocjanskem zatoku in na Pliskini poti na Krasu smo namestili ciljnim skupinam prilagojeno interpretacijsko opremo. Pripravljene so bile ustrezne vsebine o habitatih in pticah ter izdelane in postavljene interpretacijske table. V Škocjanskem zatoku je bila s tlakovanjem preko krožne učne poti do opazovališč urejena fizična označitev za slepe ter s tem omogočena samostojna orientacija slepih v rezervatu, skupine s posebnimi potrebami (slepi in gluhi) pa so že popeljali na prilagojene oglede rezervata.
• DOPPS je izdal zloženko o pticam prijaznem športnem plezanju v stenah Kraškega roba v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku ter izdelal posebno spletno stran z informacijami za plezalce (http://www.ptice.si/projekti/nprimorske/).
• V naravnem rezervatu Škocjanski zatok je DOPPS po obnovi razervata aktivno pričel z izvajanjem izobraževalnega programa,
• Promocija območij Natura 2000 lokalni, širši slovenski in mednarodni javnosti. Potujoča razstava o območjih Natura 2000 za ptice , publikacije »Lepota in bogastvo mokrišč v severovzhodnem Jadranu« in »Življenje med nebom in zemljo« v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, plakati o tipičnih pticah mokrišč, suhih travnikov in gozda v upravičeni regiji. Adriawet kotički, katerih namen je vzajemna promocija severno-jadranskih mokrišč v informacijskih središčih partnerjev v Sloveniji in Italiji, so bili vzpostavljeni pri vseh aktivnih partnerjih mreže upravljavcev. Izdelana je strategija trženja za NR Škocjanski zatok in strategija razvoja ornitološkega in naravoslovnega turizma.
  Več o rezulatih - Rezultati projekta (.PDF)