Konvencijo
o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine
je sprejela Generalna konferenca UNESCO 16. novembra
1972 v Parizu, veljati pa je začela 1976. Cilj
konvencije je ugotavljati, zavarovati, predstavljati
in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega
pomena bodočim rodovom.
Škocjanske jame so bile
vpisane v seznam svetovne dediščine 28. 11. 1986.
Škocjanske jame so predvsem naravni pojav izjemne
svetovne vrednosti, postavljen ob bok Grand Canyonu,
Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu,
itn.
Utemeljitev strokovnih
meril za območja svetovne dediščine na področju narave:
največji doslej znani podzemski
kanjon na svetu (Unescovo merilo a-i,
a-iii),
primer kontaktnega (stičnega)
krasa, ki se je razvil na stiku med
flišem in apnenci; krasoslovci so se pri opisu
udornic opirali prav na Veliko in Malo dolino,
izraz se uporablja v mednarodni kraški terminologiji
(collapse doline); na majhnem prostoru so razviti
številni kraški pojavi (ponori, naravni mostovi,
soteska, kotlice, udornice, brezna, podzemni
kanjon, zasigani rovi, izviri …) (Unescovo merilo
a-i),
Velika in Mala dolina, ponorni del
jam in podzemni kanjon so primeri izjemne
naravne lepote in imajo velik estetski
pomen (Unescovo merilo a-iii),
zaradi posebnih mikroklimatskih
razmer se je v Veliki in Mali dolini razvil izjemen
ekosistem, v katerem se prepletajo mediteranski,
submediteranski, srednjeevropski, ilirski in alpski
biogeografski elementi. Tako na primer eden blizu
drugega uspevajo alpski (npr. avrikelj) in mediteranski
predstavniki (npr. praprot venerini lasci). Alpske
vrste so na hladnejšem dnu udornic našle zatočišče
med otoplitvami po ledenih dobah (glacialni relikti)
(Unescovo merilo a-ii, a-iv),
Velika dolina
je klasično nahajališče Justinove zvončice
(Campanula justiniana), ki uspeva samo v jugozahodni
Sloveniji (endemična rastlina), med ogroženimi
živalskimi vrstami izstopajo netopirji,
podzemska jamska favna (Unescovo merilo a-iv),
območje
ima tudi velik kulturno-zgodovinski pomen,
saj je bilo poseljeno vse od mezolitika.
Dolgotrajno sožitje narave in človeka se
odraža v tipični kraški kulturni krajini,
vključno s pretanjenim poselitvenim vzorcem
in kraško stavbno dediščino. Območje je zgodovinsko
pomembno s stališča temeljnega raziskovanja
krasa in kraških pojavov vsaj od 17. stoletja
(Valvasor) do danes. Pomembna je tudi pričevalna
vloga Škocjanskih jam za obdobje nadelovanja
poti za turistični obisk.
Slika: Največji doslej
znani podzemski kanjon na svetu, na sliki
Šumeča jama s Cerkvenikovim mostom, ki prečka
kanjon 45 m nad reko (foto: B. Lozej)
© Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan
2, SI - 6215 Divača